Na policiji lokacije radarjev sporočajo sami, a ko so objevljene v medijih, je informacija pogosto že zastarela. Foto: Policija
Na policiji lokacije radarjev sporočajo sami, a ko so objevljene v medijih, je informacija pogosto že zastarela. Foto: Policija

Predvsem pa je potrebno vrednote varnosti in spoštovanja ostalih prometnih udeležencev vgraditi v zavest slehernega človeka.

Marko Polič

Zagotovo bi bila bolj dobrodošla pobuda, da policisti meritve hitrosti in kontrole prometa opravljajo na najbolj izpostavljenih mestih, recimo pri šolah, in ne na mestih, ki sama po sebi zagotavljajo dober ulov.

Robert Pečnik - Pečo
Radar
Obvestila o merjenjih hitrosti za zdaj ostajajo. Foto: MMC RTV SLO
Cesta
Si lahko predstavljate vožnjo povsem brez prometnih znakov? Nekaj podobnega je poskusil Nizozemec Monderman. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Kot je znano, je namreč Radio Študent radijske postaje v akciji z imenom Molk je življenje pred kratkim pozval, naj iz obvestil o stanju na cestah umaknejo informacije o lokacijah policijskih patrulj in radarskih kontrol prometa. Kot so tedaj zapisali v sporočilu za javnost, se namreč na ta način izniči možnost sankcioniranja in izločanja nevarnih voznikov iz prometa oziroma se celo soustvarjajo pogoji za še več prometnih nesreč.

Policija: Število prekrškov nič večje
Za odziv smo povprašali najprej policijo, od koder je tiskovni predstavnik Leon Keder sporočil, da sicer podpirajo aktivnosti, ki bi izboljševale varnost na cestah, vendar še ni bila opravljena nobena analiza, ki bi potrdila, da obstaja povezava med sporočanjem o radarskih kontrolah in prometno varnostjo. Še več, iz prakse je razvidno, da čeprav je bila lokacija radarja sporočena po radiu, število prekrškov drugod ni večje, navaja.

"Po večini primerov so sporočene delne lokacije, npr. cesta, in ne točen kraj meritve. Lokacije meritev ne sporočamo radijskim postajam direktno, temveč v posameznih dnevnih kronikah policijskih uprav na željo medijev. Kronike pošiljamo po adremi, vsem enake," še pojasnjujejo na policiji, kjer dodajajo, da na morebitno objavo ali neobjavo v medijih ne morejo vplivati, pogosto pa so informacije o lokacijah radarjev tako ali tako zastarele, saj policisti večinoma prometa na določeni lokaciji ne nadzirajo dalj časa.

Radio Hit obvestil ne bo umaknil
Kaj pa o predlogu pravijo na radijskih postajah? Gregor Trebušak, urednik dopoldanskega programa in voditelj na Radiu Hit, je za MMC dejal, da so o pobudi sicer govorili, da pa so se po pogovorih z Darsom, Zavodom Varna pot in Zavodom za preventivo v cestnem prometu odločili, da je ne bodo upoštevali. Kot meni, gre pri tem namreč za preventivno opozorilo; poleg tega ne sporočajo, v katero smer radar meri, in na ta način umirjajo voznike.

Podobno meni Robert Pečnik - Pečo, urednik Hitove budilke, ki pravi: "Povemo, da je meritev hitrosti na Celovški cesti, in ne da je pri tej in tej trgovini ali gostilni. S tem zagotovo vplivamo na to, da se na celotni cesti vozi počasneje, poleg tega pa po mnenju mnogih vplivamo tudi na to, da podzavestno zmanjšajo hitrost celo vozniki, ki so daleč od omenjene ceste." Pečnik meni tudi, da je pobuda namenjena predvsem promociji.

Polič: Pobudo podpiram
Drugačnega mnenja pa je psiholog Marko Polič, ki je za MMC povedal, da pobudo podpira. Kot meni, sporočanje krajev, kjer so postavljeni radarji, kvečjemu spodbuja nevarno vožnjo drugje. "Voznikom pač ne koristi, kajti najhujša kazen je nesreča in ob prehitri vožnji je verjetnejša. Država bi morala zagotoviti popolno pokritost cest s samodejnimi radarji in dosledno izterjavo kazni. Vozniki morajo razmere prepoznati kot take, v katerih se kazni za nevarno vedenje ne bo možno izogniti," dodaja.

Več informacij, manjša varnost?
Da pa gotovost ne pomeni nujno tudi varnosti, ugotavlja tudi odgovorni urednik Kvarkadabre Sašo Dolenc v članku z naslovom Preveč varno je lahko nevarno. Kot navaja, je naše obnašanje na cesti bistveno določeno s tem, kako varne se počutimo. Bolj, ko nam je neka cesta znana ali če je ta celo "zgrajena kot dirkališče", bolj varne se bomo počutili in manj pazljivejši bomo.

Zaradi tega je tudi pri gradnji in načrtovanju cest mogočih več pristopov, navaja Dolenc. Pogosto se ceste skuša zgraditi tako, da so že vnaprej vračunane tudi mogoče napake voznikov, ki naj ne bi pustile hujših posledic. Vendar pa je težava v tem, da se vozniki posledično tudi sami počutjo manj ogrožene, z lažjim srcem pritisnejo na plin in lahko povzročijo celo kakšno nesrečo več.

Nizozemec Hans Monderman je zato v številnih projektih poskušal uvesti nov sistem prometne signalizacije. Pravzaprav je šlo za to, da bi moralo biti te signalizacije čim manj; tako je v nekaj nizozemskih vaseh in mestecih to preprosto odstranil. Ko je na tako "preurejenih" cestah meril hitrost voznikov, je sprva menil, da njegova naprava za merjenje ne deluje, a se je izkazalo, da je kriva počasnost voznikov, ki na lepem niso dosegali niti 30 km/h.

Predvsem pa je potrebno vrednote varnosti in spoštovanja ostalih prometnih udeležencev vgraditi v zavest slehernega človeka.

Marko Polič

Zagotovo bi bila bolj dobrodošla pobuda, da policisti meritve hitrosti in kontrole prometa opravljajo na najbolj izpostavljenih mestih, recimo pri šolah, in ne na mestih, ki sama po sebi zagotavljajo dober ulov.

Robert Pečnik - Pečo