Ministrstvo za kulturo je na svoji spletni strani objavilo nov osnutek predloga zakona v medijih, ki bo v javni obravnavi še slaba dva tedna, in sicer do 21. julija. Ministrstvo je v novem predlogu upoštevalo nekatere kritike javnosti, predvsem glede komentarjev v spletnih medijih, glede nenavadnih določil glede kvot in definicije slovenske glasbe ter nekoliko omililo kazni oz. prejšnje tolarske kazni zgolj preračunalo evre.

Nova medijska zakonodaja naj bi med drugim popravila pravila glede predvajanja slovenske glasbe. Po sedanji zakonodaji morajo radijske postaje obvezno predvajati 20 odstotkov slovenske glasbe, vendar so številne postaje to kvoto dosegale s predvajanjem v nočnem času. Novi predlog predvideva, da mora biti vsaj polovica dnevne kvote slovenske glasbe predvajana med 6. in 22. uro.

Kulturno ministrstvo je izbrisalo precej absurdno definicijo slovenske glasbe, ki naj bi sodila v predvajalne kvote (za slovensko glasbo naj bi štela le vokalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku, ali instrumentalna glasba slovenskega izvora). Namesto tega pa je v novem predlogu, kar nekaj "inovacij", kaj naj bi po novem predvajale radijske in TV-postaje.

Najmanj 70 odstotkov obvezne kvote slovenske glasbe naj bi predstavljala "glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku oziroma v romskem, italijanskem ali madžarskem jeziku, če so njeni avtorji ali izvajalci pripadniki romske skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji, ali italijanske ali madžarske narodne skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji, razen ko gre za radijske in televizijske programe, ki pretežno predvajajo instrumentalno glasbo."

Radijske in televizijske postaje pa kvote slovenske glasbe ne bodo mogle dosegati s kakšnimi zimzelenimi slovenskimi hiti, saj bo, če bo potrjena nova medijska zakonodaja, morala biti vsaka četrta skladba stara največ dve leti, vsako osmo pa morajo izvajati slovenski glasbeniki, ki niso starejši od 25 let.

Za komentarje so odgovorni odgovorni uredniki
V zakonskem predlogu tudi ni več dodatka k 18. členu zakona, ki je določal, da so za komentarje v spletnih medijih odgovorni odgovorni uredniki medija. "Odgovorni urednik odgovarja tudi za vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Odgovorni urednik mora oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti v najkrajšem mogočem času umaknjen," se je glasil umaknjeni prvotni predlog.

Toda odgovorni uredniki bodo še naprej nosili odgovornost za komentarje in bodo sankcionirani, če ne bodo oblikovali pravil za komentiranje ter jih javno objavili na primernem mestu v mediju. Na kulturnem ministrstvu so namreč dognali, da je odgovornost za spletne komentarje primerno definirana že v obstoječi medijski zakonodaji.

"To vprašanje je ustrezno rešeno že v veljavni določbi tretjega odstavka 18. člena ZMed, ki določa, da odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo. Ob upoštevanju nedavne dokončne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Delfi SA v. Estonija ni več mogoča drugačna interpretacija veljavnega tretjega odstavka 18. člena ZMed kot ta, da odgovorni urednik odgovarja tudi za vsebino komentarjev," je pojasnjeno v novem predlogu medijske zakonodaje.

Evropsko sodišče za človekove pravice je v omenjenem primeru razsodilo, da je spletni novičarski portal odškodninsko odgovoren za žaljive komentarje, ki so jih objavili njegovi uporabniki. S tem, ko je dovolil komentarje neregistriranih uporabnikov, je po mnenju sodišča prevzel določeno odgovornost za te komentarje. Obveznosti novičarskega portala za omejevanje razširjanja sovražnega govora in pozivanja k nasilju pa po mnenju strasbourškega sodišča ni mogoče primerjati s cenzuro.

Nižje globe za kršilce
Spremenjena je tudi definicija in znesek kazni. V prvotnem predlogu je v členu 148a navedeno, da se "z globo, določeno v prejšnjem odstavku (500 do 5.000 evrov), kaznuje za prekršek tudi odgovorni urednik, ki ne oblikuje pravil za izbiro in vključitev komentarjev ter jih ne objavi javno na primernem mestu v mediju ali ki v najkrajšem možnem času ne umakne komentarja, ki ni v skladu z objavljenimi pravili". V novem predlogu pa je kazen za odgovorne urednike omiljena, in sicer le 250 evrov in še to le, če niso oblikovana in objavljena pravila komentiranja.

Znižani so tudi zneski nekaterih drugih sankcij proti kršilcem. Tako kazen za tiste, ki ne bodo dosegali kvot obvezne slovenske glasbe, ne znaša več od 8.000 do 80.000 evrov, temveč od 650 do 41.750 eurov. Druge globe pa so prevedene iz tolarskih v evrske zneske.