Spomnili so namreč, da so v preteklih mandatih na ministrstvu za kulturo že pripravili javne razprave, pregled medijske krajine in tudi predlog zakona o medijih.

Valutni popravki kazenskih določb, usklajevanje z odločbami ustavnega sodišča in kvote slovenske glasbe, ki so predmet trenutne novelacije, pa so po mnenju društva le "slabo izbrani, neambiciozni in ne prioritetni popravki medijske zakonodaje".

Zakon o medijih bi bilo treba začeti spreminjati pri sami definiciji medija, na novo premisliti javni interes, na novo regulirati popravek in odgovor, uvesti zavezujoče mehanizme uredniške avtonomije, zagotoviti transparentnost postopkov pri menjavah lastništev medijev in na novo definirati koncentracijo lastništva, menijo v društvu.

Država s strategijo razvoja medijev zamuja že desetletje
Poleg tega bi bilo treba definirati merila in mehanizme za avtomatično in horizontalno podeljevanje subvencij iz medijskega sklada ter uvesti financiranje socialnih prispevkov samostojnih novinarjev po vzoru kulturnikov, ki ga predvideva Nacionalni program za kulturo 2014-2017, dodajajo.

Po njihovem prepričanju država že desetletje zamuja s strategijo razvoja medijev, zato bi pristojno ministrstvo in vlada morala sprejeti odgovornost in pripraviti predlog novega medijskega zakona, dodajajo v društvu. Po njihovi oceni bi se ga vlada in pristojno ministrstvo morala lotiti na začetku mandata, "ko je možnosti za uspešen zaključek projekta največ".

Osnutek v javni razpravi še nekaj dni
Javna razprava o osnutku novele zakona o medijih je v javni razpravi do 22. junija. Osnutek med drugim predvideva regulacijo sovražnega govora in določa rok za vložitev zahteve za popravek, dotika pa se tudi kvot predvajanja slovenske glasbe. Te ostajajo 20-odstotne, a osnutek določa obveznost predvajanja podnevi.

Osnutek pa je sprožil tudi nekaj gneva, med drugim zato, ker za slovensko glasbo šteje vokalno glasbo oziroma vokalno-instrumentalno glasbo, izvajano v slovenskem jeziku, ter instrumentalno glasbo slovenskega izvora.