Po mnenju ustavnih sodnikov predlagateljica ni izkazala, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb pojavilo v zvezi s postopkom, ki ga je vodila. S tem pa ni izkazana procesna predpostavka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb zakona o Sovi, zato je ustavno sodišče soglasno zavrglo zahtevo. Foto: RTV SLO
Po mnenju ustavnih sodnikov predlagateljica ni izkazala, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb pojavilo v zvezi s postopkom, ki ga je vodila. S tem pa ni izkazana procesna predpostavka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb zakona o Sovi, zato je ustavno sodišče soglasno zavrglo zahtevo. Foto: RTV SLO
Nataša Pirc Musar
Ustavna sodnika Ernest Petrič in Ciril Ribičič sta dala na zahtevo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar v okviru sklepa ustavnega sodišča pritrdilni ločeni mnenji. Kot je v pritrdilnem ločenem mnenju zapisal Ribičič, se je tudi tokrat, podobno kot ob odločanju o zadevi U-I-216/07, težko odločil za podporo zavrženju in se zadovoljil s pritrdilnim ločenim mnenjem. Foto: MMC RTV SLO

Kot je znano, je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pri Slovenski obveščevalno-varnostni službi začela inšpekcijski postopek nadzora nad izvajanjem določb zakona o varstvu osebnih podatkov in vseh drugih predpisov, ki urejajo to vprašanje. Takoj po začetku dela je vložila zahtevo po oceni ustavnosti, v kateri je izpodbijala 1., 2. in 3. odstavek 21. člena zakona o Sovi. Ustavnemu sodišču je predlagala, da ugotovi neskladje izpodbijanih določb z ustavo.

Kdaj lahko informacijska pooblaščenka zahteva oceno ustavnosti?
Kot navajajo na ustavnem sodišču, je inšpekcijski nadzor predlagateljice pokazal, da Sova izvaja spremljanje mednarodnih sisitemov zvez tudi tako, da predstojnik odobri nadzor nad konkretno telefonsko številko in da "21. člen zakona o Sovi v praksi vodi do zbiranja osebnih podatkov in do prisluhov konkretnim osebam ...".

Kadar predlagateljica pri izvajanju svojih pristojnosti ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepov, ki jih določa zakon o varstvu osebnih podatkov, jih mora kot pristojni organ tudi dejansko odrediti, saj mora po zakonu zaščititi domnevno ogrožene človekove pravice oseb, ki jim je Sova prisluškovala.

Če predlagateljica naleti na zakonske določbe, ki ji zaradi domnevnega neskladja z ustavo preprečujejo varstvo informacijske zasebnosti, lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti.

Sova spremljala tuj telekomunikacijski priključek
V tem primeru ni bilo tako, pravijo na ustavnem sodišču. Svojo odločitev argumentirajo z besedami, da je iz dejanskega stanja, ugotovljenega v inšpekcijskem postopku, izhaja, da je Sova v konkretnem primeru osredotočeno spremljala tuj telekomunikacijski priključek.

Navedeno stališče ustavnega sodišča pomeni, da se na podlagi izpodbijanih določb zakona o Sovi lahko spremljajo le komunikacije med dvema ali več tujimi telekomunikacijskimi priključki, pri čemer pa nadzor ne sme biti osredotočen na določljiv priključek. Ob taki z ustavo skladni razlagi izpodbijane določbe predlagateljici niso mogle preprečiti, da izpolni svojo zakonsko nalogo nadzora nad pravilnim, torej tudi z ustavo skladnim izvajanjem predpisov, ki urejajo obdelavo, varstvo ali iznos osebnih podatkov v tujino, je še zapisano v obrazložitvi sklepa ustavnega sodišča.

Pirc Musarjeva napovedala nove nadzore
Na odločitev se je že odzvala tudi informacijska pooblaščenka, ki pravi, da je zdaj jasno, da Sova ne sme prisluškovati določljivim telefonskim priključkom in torej tudi ne določljivim fizičnim osebam. Napoveduje, da bodo v prihodnjih inšpekcijskih nadzorih preverjali prav to.

Ustavno sodišče pa je pobudo po njenih besedah zavrglo, ker se sploh ni spuščalo v presojo same vsebine. "Prav zaradi tega sem razočarana, ker menim, da je ustavno sodišče tisti najvišji branik človekovih pravic. Odločiti bi moralo meritorno;" je še dejala.

M. N.