Stranke, ki pri poslovanju niso v celoti ravnale v skladu z zakonom in so zato od Računskega sodišča dobile mnenje s pridržkom, so: SMC, SDS, DeSUS, SD, NSi, Trs, IDS, DSD, DL in PS.

Pozitivno mnenje sta prejela SLS in ZaAB.
Vesel ni presenečen
Da sta ga dobili le dve politični stranki, predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela ne preseneča. Zadnja reforma zakonodaje s področja poslovanja političnih strank se je namreč izkazala za relativno neživljenjsko, saj je poslovanje strank zapletla.
Poleg tega je bilo leto 2014 tudi leto, ko so bile v Sloveniji državnozborske in lokalne volitve, zaradi česar je prihajalo do velikih problemov pri pretakanju sredstev s strankarskih računov na posebne račune volilnih kampanj.
Obenem pa se je izkazalo, da je nova zakonodaja zelo problematična denimo z vidika izrednih popustov, nefinanciranja pravnih oseb, stranke v svojih letnih poročilih tudi ne poročajo o vseh fizičnih osebah, ki so donirale stranki. Revizija prispevkov fizičnih oseb se je izkazala za problematično zlasti tam, kjer se donatorji ne identificirajo, s katerim od potrebnih podatkov, da bi računsko sodišča preverilo ustreznost takšnih donacij. Tudi stranke so tu v relativno velikih težavah, kako to preveriti, je dodal.
Obenem je problematično sklepanje pogodb za vsako storitev, zlasti ko gre za pogodbe s fizičnimi osebami, je nadaljeval. Vesel kot težavo omenja tudi določene občinske predpise, ki v nasprotju z zakonom o političnih strankah občinam omogočajo, da zaračunajo političnim strankam nižje najemnine ali pa celo brezplačne objave oglasov v občinskih glasilih. Zato se je računsko sodišče obrnilo na ustavno sodišče s pobudo za presojo takšnih podzakonskih aktov.

Odzivno poročilo za SD, ki je napako že popravil
SD je edina stranka, od katere Računsko sodišče zahteva predložitev odzivnega poročila. V njem mora preklicati izjavo, naslovljeno na DZ, o delitvi proračunskih sredstev za sofinanciranje političnih strank med SD-jem in stranko Solidarnost na podlagi dogovora o skupnem nastopu na volitvah leta 2014, na podlagi katere je DZ v letu 2014 zunajparlamentarni stranki Solidarnost nakazal 8.699,76 evra.

Kot je za STA pojasnil glavni tajnik SD-ja Dejan Levanič, so ta dogovor preklicali že pred mesecem dni, ko so bili z Računskega sodišča opozorjeni, da takšna delitev sredstev ni pravilna. Obvestili so DZ, v predhodnih sestankih tudi Računsko sodišče, zdaj ko so dobili poročilo, ga bodo še uradno. Sicer pa Levanič pravi, da so se pred volitvami tudi na Računskem sodišču pozanimali o ustreznosti takšnega dogovora in dobili nezavezujoče mnenje, da bi bil sprejemljiv.

Strankam SMC, SDS, DL in PS je Računsko sodišče izdalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.

Računsko sodišče je preverjalo skladnost poslovanja strank z zakonom o političnih strankah ter z zakonom o volilni in referendumski kampanji pri njihovem rednem poslovanju ter pri financiranju volilnih kampanj za župane in občinske svetnike, so na Računskem sodišču zapisali v pojasnilu.

Revizija vseh strank na štiri leta
Novela zakona o političnih strankah je v letu 2013 določila, da revizijo pravilnosti poslovanja strank, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti in so v preteklem letu prejele ali bile upravičene do prejema več kot 10.000 evrov teh sredstev, opravlja Računsko sodišče. To mora v posameznem letu opraviti revizijo pravilnosti poslovanja najmanj tretjine omenjenih strank tako, da v obdobju štirih let opravi revizijo pri vseh teh strankah.

Računsko sodišče lahko opravi tudi revizijo pravilnosti poslovanja stranke, za katero izvedbo revizije predlaga Komisija za preprečevanje korupcije ali drug nadzorni organ.

Tokrat je Računsko sodišče revidiralo stranke, ki so imele v letu 2014 poslance v DZ-ju, in sicer tako tiste iz sklica pred predčasnimi volitvami kot tiste iz sklica po njih.
TI: Stranke naj izboljšajo prakse
V društvu Transparency International (TI) Slovenia ob objavi revizijskih poročil o poslovanju političnih strank poudarjajo pomen tovrstnih revizij. Pričakujejo, da bodo stranke upoštevale priporočila računskega sodišča in izboljšale svoje prakse pri ravnanju s sredstvi, ki povečini prihajajo iz javne blagajne. Podrobnejši vpogled v revizijska poročila namreč kaže, da so političnim strankam skupne mnoge napake pri poslovanju, ki se večkrat ponavljajo.
Kar nekaj nepravilnosti se nanaša tudi na poslovanje v okviru lokalnih volitev. V TI ob tem opozarjajo na svoje poročilo Transparentnost lokalnih volitev v Sloveniji 2014, ki je pokazalo, da so kampanje na lokalni ravni posebno problematične, saj je tam nadzor manjši, poslovanje pa manj pregledno.
Ker pa je računsko sodišče opravilo zgolj eno revizijo volilne kampanje na lokalnih volitvah, kar je za sistemski nadzor premalo, v društvu ponovno pozivajo odgovorne, da namenijo dodatna sredstva računskemu sodišču. V TI Slovenia so ob tem napovedali, da bo problematiko lokalne samouprave dodatno pokazalo poročilo Lokalni sistem integritete, ki ga bo bodo predstavili prihodnji mesec.
TABELA: Prihodki političnih strank v letu 2014 v evrih

^{* v skupne prihodke so všteti tudi izredni prihodki in prihodki od
premoženja.}