Vlada je na dopisni seji sprejela odločitev, da soglaša s predlogi dopolnil k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki jih je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve in s katerimi se sledi tudi pripombam zakonodajno-pravne službe državnega zbora. K predlogu so sicer poslanske skupine koalicijskih SDS-a, NSi-ja in SMC-ja vložile nekaj dopolnil.

Spremembe, kot navaja vlada, določajo kvalificirano obliko prekrška nedostojnega vedenja, če je takšno ravnanje usmerjeno tudi zoper uradno osebo v povezavi z uradnim poslovanjem in zoper najvišje predstavnike oblasti Republike Slovenije ali njegovega bližnjega.

"Glede na intenziviranje groženj poslancem in drugim visokim predstavnikom države v zadnjem času se bodo taki primeri nedostojnega vedenja lahko prekrškovno procesirali, tudi če bodo takšna ravnanja osebno zaznale pooblaščene uradne osebe na kraju kršitve," je še v omenjenem soglasju navedla vlada.

Sorodna novica Po sprejetju zakona o nalezljivih boleznih več poslancev deležnih zmerjanja in pljuvanja

Kazen za "prepir, vpitje in nedostojno vedenje"

Z enim od dopolnil bi tako v zakonu določili, da se z globo od 500 do 1000 evrov kaznuje oseba, ki "se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju ali v zvezi z uradnim poslovanjem ali do najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njegovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".

"Glede na intenziviranje groženj poslancem in drugim visokim predstavnikom države v zadnjem času se bodo taki primeri nedostojnega vedenja lahko prekrškovno procesirali, tudi če bodo takšna ravnanja osebno zaznale pooblaščene uradne osebe na kraju kršitve," so pojasnili v vladnem sporočilu.

Poslanci žrtve verbalnih napadov

Na začetku poletja, ob obravnavi zakona o nalezljivih boleznih v DZ-ju, je bilo več poslancev žrtev napadov nasprotnikov rešitev iz zakona. Vodje poslanskih skupin so po teh dogodkih ocenili, da je treba spremeniti varovanje DZ-ja. Zaradi pomislekov o pasivnosti policistov pri varovanju DZ-ja je generalni direktor policije Anton Olaj odredil strokovni nadzor nad delom policijske enote, ki varuje DZ. Po nadzoru so trije vodilni na Policijski upravi Ljubljana tudi dobili opomine pred odpovedjo. V koalicijskih vrstah pa so pozivali tudi k spremembi kazenskega zakonika, da bi napad na predstavnike oblasti postalo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne več le na predlog oškodovanca. Na ministrstvu za pravosodje predlog še pripravljajo.

Predlog novele zakona o javnem redu in miru je sicer že ob vložitvi predvideval posege v 25 od skupno 30 členov zakonskega besedila. Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je glede tega že opozorila, da je ob tako obsežnih spremembah treba pripraviti nov zakon, in ne novelo. S predlogom novele bi sicer zamenjali še vedno veljavno izražanje kazni v tolarjih z evri.

Proti samoorganiziranim združbam

Med glavnimi rešitvami v predlogu novele so sicer na ministrstvu izpostavili preprečevanje opravljanja nalog samoorganiziranim združbam s težnjo izvajanja zakonskih nalog organov oblasti, širitev nabora upravičenih razlogov za zbiranje prostovoljnih prispevkov, in sicer tudi za primer bolezni ali telesne poškodbe, ter uvedbo prekrška, storjenega s hrupom.

Poleg tega bi ministrstvo z novelo občinskim redarjem podelilo dodatne pristojnosti, med drugim za nadzor nad storjenimi prekrški povzročanja hrupa, prenočevanja na javnem kraju in nad zbiranjem prostovoljnih prispevkov.

Levica: Aroganten poskus utišanja protestov

Na predlagani ukrep, ki uvaja denarno kazen za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih, pa so se kritično odzvali v opozicijski stranki Levica. Po njihovem mnenju ukrep dokazuje, da je "jeza ljudi popolnoma upravičena".

Kot so zapisali v odzivu na Facebooku, je predlog po njihovem mnenju "aroganten poskus utišanja protestov proti tistim, ki privatizirajo zdravstvo, ropajo prebivalstvo in obdarujejo najbogatejše, zlorabljajo reševanje koronakrize, zatirajo kritike ter rušijo javne institucije".

LMŠ: Vlada poskuša utišati vse državljane

V LMŠ-ju medtem zatrjujejo, da je to še eden izmed represivnih načinov, s katerim vlada poskuša utišati vse državljane, ki bi na kakršen koli način izražali kritiko njene politike. Kot je ob tem poudarila poslanka LMŠ-ja Tina Heferle, v stranki absolutno zavračajo nedostojno in žaljivo vedenje do kogar koli, ne samo funkcionarjev. "Zakaj bi kaznovali nekoga, ki meni izreče žaljive besede, trikrat strožje kot nekoga, ki enake besede izreče vam. S tem vlada ponovno ustvarja prvo- in drugorazredne državljane," je še navedla Heferle.

SD: S tem se konflikti poglabljajo

Ukrep je kot škodljiv označil tudi vodja poslancev SD-ja Matjaž Han. "S takšnimi predlogi se konflikti v naši družbi ne zmanjšujejo, temveč poglabljajo. Če želi politika umiriti razmere v državi, je pogovor boljši kot kaznovanje ljudi, ki se 'derejo' na poslance," je zapisal v odzivu za javnost. Kot je še poudaril, je ljudi nujno poskusiti razumeti, za primere pretiranih in neprimernih odzivov pa v državi po njegovem mnenju že obstajajo ustrezne institucije.