Člani odbora so ob tem zavrnili vse predloge sklepov opozicijske SD, v katerih so med drugim od vlade zahtevali, da v seznanitev in odločanje DZ-ja predloži vsa stališča Slovenije, ki jih ta zastopa na zasedanjih Evropskega sveta in Sveta EU.

Do ravnanja premierja Janeza Janše na vrhu EU-ja sredi julija je bil med drugim kritičen poslanec SD-ja Franc Trček. "Slovenija se s solističnimi akcijami, tako predsednika vlade kot zunanjega ministra in drugih ministrov, ki imajo težave z osnovnimi postulati ustavnosti in odnosom državnega zbora z izvršilno oblastjo, ne samo samovoljno rine v kot iliberalnih demokracij, ampak se ogrožajo tudi naša sredstva, to je 10 milijard evrov," je povedal.

Kot je ob tem opozorila evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD), so štiri glavne politične skupine v Evropskem parlamentu podpisale izjavo, da ne bodo podprli dogovora, če ne bo tega mehanizma pogojevanja.

Logar: To je lažna novica

"To je tipična lažna novica, izmišljena lažna novica," je v odzivu na očitke, da je Slovenija na vrhu EU-ja sredi julija podprla Madžarsko in Poljsko pri blokadi mehanizma pogojevanja, odgovoril zunanji minister Anže Logar. Poudaril je, da zasedanje Evropskega sveta poteka za zaprtimi vrati in samo predsedniki vlad vedo, kaj se pogovarjajo. Verodostojna informacija je po njegovih besedah Janšev tvit, da ne drži, da je Slovenija skupaj z Madžarsko in Poljsko blokirala pogojevanja.

Dodal je, da ima Slovenija zaradi premierjeve "rabote", kot je to poimenoval predlagatelj, na razpolago 12 milijard evrov v prihodnjih sedmih letih. Opozicijo je pozval, naj se odloči, "ali boste rušili vsak ukrep, samo zato, da bi kdo drug delil ta sredstva, ali pa bomo stopili skupaj in uspešno počrpali vseh 12 milijard".

Monika Gregorčič (SMC) je poudarila, da so očitki predlagateljev, da Janša ni imel mandata parlamenta, neutemeljeni. Izhodišča za pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje med letoma 2021 in 2027 so poslanci potrdili decembra 2019, julija pa so sprejeli dodatek k tem izhodiščem.

Mojca Škrinjar (SDS) pa je dejala, da na pogajanja na vrhu EU-ja gleda s stališča volivca, ti pa razumejo, da bodo občine dobile več denarja, da bodo lahko z evropskimi sredstvi naredile več.

Andrej Rajh (SAB) je dejal, da je zanj kot državljana Evrope pomembno, da se evropska sredstva porabljajo transparentno in so vzpostavljeni mehanizmi, kot sta neodvisno sodstvo in spoštovanje človekovih pravic. Slovensko zunanjo politiko je treba po Rajhovih besedah usmerjati v podporo interesov Slovenije, kot so varovanje vladavine prava in gospodarski interesi.

Nik Prebil (LMŠ) je poudaril, da je mogoče o vladavini prava govoriti samo, če se spoštuje pravo. "Da pravo izločamo iz tega mehanizma pogojevanja, je v osnovi tako bizarno, da se o tem ne bi bilo treba niti pogovarjati," je dejal.

Andrej Černigoj (NSi) je opozoril, da usklajevanja o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 še ni konec in tudi tokrat bo tako, upa pa, da Slovenija ne bo dobila manj sredstev.

Logar se je moral v DZ-ju braniti tudi očitkov zaradi podpisa izjave o varnosti omrežij 5G z ZDA pretekli mesec. Navedbe opozicije, da gre za kršitev zavez v DZ-ju in da je deklaracija v nasprotju z načeli EU-ja, po njegovih besedah ne morejo biti dlje od resnice.