Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje proračuna države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Leta 2022 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot pet milijard evrov, leta 2023 pa za nekaj manj kot 4,7 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji mogoči obseg poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je v obeh letih omejen na vsakokrat po 630 milijonov evrov.

Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 140 do 450 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij, je povedal finančni minister Andrej Šircelj.

Povprečnina za občine, ki je za letos določena v znesku 628,20 evra na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 645 evrov in leto pozneje na 647 evrov.

Povečuje se tudi obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin. "V preteklih letih se delež sredstev za sofinanciranje investicij občin ni zagotavljal v višini, kot je določa zakon o financiranju občin," je to zvišanje pojasnil Šircelj.

Še v letih 2022 in 2023 pa se podaljšuje določba iz zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, po kateri je mogoče sredstva iz sklada za vode uporabiti tudi za financiranje izvajanja javnih služb urejanja vodotokov.

Opozicijo skrbi rast odhodkov

Odbor DZ-ja za finance je tudi končal obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2022, s katerim se odhodki zvišujejo na skoraj 14 milijard evrov. Poslanske skupine so predlagale več prerazporeditev sredstev na programe, ki so po njihovem mnenju zapostavljeni, od katerih jih je odbor podprl pet.

Proračun za leto 2022 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Članom odbora za finance jih je v uvodu predstavil finančni minister Andrej Šircelj, ki je povedal, da so spremembe pripravljali v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva, vendar pa je virus še vedno navzoč, zato so načrtovani odhodki prilagojeni zdravstvenemu stanju v državi.

Poudaril je visoke investicijske načrte in poudaril, da se bo proračunski primanjkljaj zniževal. Ob 13,94 milijarde evrov načrtovanih izdatkov naj bi se prihodnje leto v državno blagajno steklo 11,47 milijarde evrov. To pomeni 2,47 milijarde evrov primanjkljaja oz. 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "Pomembno je, da se primanjkljaj znižuje in se bo zniževal tudi v letu 2023," je dejal.

Luki Mesecu (Levica) se zdijo ti načrti nerealistični. "Ker se bližajo volitve, je vlada napisala takšen proračun, ki deli obljube, všečne na vse strani," je dejal. Spomnil je, da je bilo do zdaj za covidne ukrepe porabljenih že pet milijard evrov, in se vprašal, koliko koristi je bilo od tega.

Podobnega mnenja je Matjaž Han (SD). "Vsakemu, ki je prišel mimo, ste obljubili," je dejal o načrtovanih odhodkih. Opozoril je, da smo se dve leti bojevali z epidemijo, ki je še vedno ni konec, in smo trenutno v najhujši zdravstveni krizi, a nam je zaradi napačne finančne politike že zmanjkalo denarja.

Jože Lenart (LMŠ) in Alenka Bratušek (SAB) sta obravnavani dokument označila za nevzdržnega z vidika javnih financ. Prihodki se v primerjavi s predkriznim letom 2019 povečujejo za 13 odstotkov, odhodki pa za 40 odstotkov, sta izračunala in oba opozorila, da bi bili odhodki tudi brez covidnih ukrepov prihodnje leto za 34 odstotkov višji kot v letu pred izbruhom epidemije.

"Zato bo tiste, ki prihajajo za vami, zelo hudo bolela glava," je dejala Bratušek. Lenart pa je dodal: "V letih 2020 in 2021 je bilo potrošenega preveč denarja na postavkah, ki se ne nanašajo na covidne ukrepe." Načrtovani odhodki za leto 2022 se mu zdijo previsoki in boji se, da bo treba leta 2023 sprejemati varčevalne ukrepe.

Oba sta opozorila na rast dolga. Konec leta 2019 je bil vsak Slovenec zadolžen za 15.114 evrov, letos se bo ta številka povzpela do 22.096 evrov, čez dve leti pa do 23.058 evrov, sta izračunala. Šircelj je odgovoril, da gre za zadolženost države, ki je sama odgovorna za svoje dolgove in jih seveda ne bo prenesla na prebivalce.

Sorodna novica Šircelj: Nismo se zadolžili zaradi samega zadolževanja, ampak zaradi reševanja zdravja in življenj

Jure Ferjan (SDS) je po drugi strani predlog sprememb proračuna za leto 2022 pohvalil z besedami, da je investicijsko naravnan, razvojen in socialen. "Prinaša ukrepe in investicije za dvig blaginje vseh prebivalcev," je dejal in dodal, da odgovarja na številne težave, ki so se nakopičile v zadnjem desetletju in več.

Marko Pogačnik (SDS) je dodal, da bo za investicije namenjenih več kot dve milijardi evrov, in sicer za take, ki bodo prinašale multiplikativne učinke in se bo izboljšal standard prebivalcev ter se odpirala nova delovna mesta. Primož Siter (Levica) je ob tem nasprotoval, da bodo v času največje zdravstvene krize investicije v zdravstvo še vedno nižje kot investicije v vojsko.

Po besedah Tine Heferle (LMŠ) je predlog sprememb proračuna za leto 2022 nezakonit, če ne celo neustaven. Vlada enostransko in samovoljno zmanjšuje sredstva sodstvu in drugim ustanovam ter jih finančno izčrpava, je opozorila in zahtevala, naj se spoštuje zakonodaja, ki določa upoštevanje finančnih načrtov teh organov.

55 dopolnil poslanskih skupin

Poslanske skupine, večinoma opozicije, so k predlogu proračuna vložile 55 dopolnil, s katerimi bi na druge programe prerazporedile skupaj nekaj več kot 345 milijonov evrov sredstev. Člani odbora so jih podprli pet v skupni vrednosti 37,9 milijona evrov.

Nekaj manj kot 26,5 milijona evrov se bo na predlog poslanskih skupin SDS-a, NSi-ja in SMC-ja zagotovilo ministrstvu za finance za financiranja lokalne samouprave. S tem se bodo za namen uravnoteženja razvitosti občin zagotovila sredstva v višini osmih odstotkov skupne primerne porabe občin, torej dve odstotni točki več, kot določa zakon o financiranju občin.

Dodatna dva milijona evrov bo prav tako na predlog koalicije lahko dobilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za zagotovitve dodatnih zmogljivosti v objektih za izvajanje institucionalnega varstva starejših.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport lahko po mnenju članov odbora dobi še 1,95 milijona evrov za podružnično osnovno šolo Kalobje z vrtcem ter 6,95 milijona evrov za osnovno šolo Loka Črnomelj, ministrstvo za kulturo pa pol milijona evrov za dokončanje obnove Žičke kartuzije.

Predlog proračuna kot običajno spremlja predlog zakona o njegovem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja državnega proračuna in zadolževanja ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Odbor ga obravnava v nadaljevanju seje. S tem bodo za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti za leti 2022 in 2023, ki jih bo DZ sprejemal prihodnji teden.