S končanim 200. členom zakonika so sklenili tretje poglavje, ki govori o razmerjih med otroki in starši. Sledi razprava o četrtem poglavju, ki ureja družinsko mediacijo, celoten zakon pa je razdeljen na osem poglavij.

Kompromisni zakon
Zakon, ki ga obravnava odbor, je kompromisna različica. Prvi predlog družinskega zakonika, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, ni imel zadostne podpore niti v vladni koaliciji niti v opoziciji, zato so se odločili, da sprejmejo več dopolnil, s katerimi bi zakon postal sprejemljiv za vse. Ministrstvo pa z novim predlogom zakona ni prepričalo opozicije. V LDS-u pa zatrjujejo, da je novi zakon celo protiustaven.

Glavni kompromis novega predloga zakona naj bi bilo določilo, ki loči zakonsko zvezo in partnersko zvezo. Prvo skleneta heteroseksualna partnerja, druga pa je zveza dveh homoseksualnih oseb, pravice obeh zvez pa so izenačene. Drugi večji kompromis pa naj bi bilo določilo, ki homoseksualnim parom ne omogoča posvojitve otrok, razen če je eden izmed partnerjev v homoseksualni zvezi biološki starš tega otroka.

Predporočna pogodba
Predsednik Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Tadej Strehovec je prepričan, da bi bilo iz zakona treba črtati člen, ki ureja premoženjsko-pravna razmerja v med partnerji, ali pa vsaj določilo, ki omogoča podpis predporočne pogodbe. Stališču Komisije za pravičnost se je pridružila tudi Civilna iniciativa za družino in pravice otrok.

Strehovec je izpostavil, da se večina parov večina parov poroči tako civilno kot cerkveno. Cerkvena poroka pa je po besedah Strehovca nemogoča, če se sklene predporočna pogodba. Meni še, da je prav predporočna pogodba velikokrat razlog za razvezo.

Minister Ivan Svetlik je ob tem razložil, da sklenitev predporočne pogodbe ne bo obvezujoča, ampak je taka pogodba samo ena izmed možnosti ureditve premoženjskih razmer zakoncev, ni pa nujno, da se zakonca odločita za podpis take pogodbe.

Ugovor vesti matičarja
SDS je v imenu odbora vložila amandma na že obstoječi amandma, po katerim bi bilo mogoče, da ima matičar ali uradna oseba, ki je navzoča pri sklenitvi partnerske skupnosti, pravico do ugovora vesti zaradi svojega etičnega ali verskega prepričanja, hkrati pa je prepovedana vsakršna diskriminacija zaradi osebnega prepričanja.

Amandma je pri koalicijskih poslancih in aktivistih, ki se borijo za pravice istospolnih, naletel na veliko neodobravanja. Mitja Blažič je prepričan, da je tak amandma namenjen segregaciji istospolnih oseb, ne glede na to, da bi bil državni organ ob ugovoru vesti dolžan zagotoviti drugo uradno osebo, ki bi pri sklenitvi partnerske zveze sodelovala.

"Ali bomo uradniku, ki na upravni enoti sprejema vloge za odmero stavbnega zemljišča, dali možnost, da ustavne pravice posameznika zaradi ugovora vesti ne opravi, ne glede na to, da ima javna pooblastila, na podlagi katerih mora izvrševati zakonodajo ne glede na osebne lastnosti posameznikov?" se ob tem amandmaju sprašuje poslanec SD-ja Matevž Frangež, ki zatrjuje, da ljudem daje pravico enakosti slovenska ustava in sklene: "Tudi pred bogom smo vsi enaki."

Roman Kuhar, ki se tako kot Blažič zavzema za enake pravice homoseksualcev, je opozoril, da je določba o ugovoru vesti diskriminatorna, ker bi veljala le za partnerske skupnost. Predlagal je, da bi vključili tudi zakonsko skupnost.

Ana Vodičar, direktorica direktorata za družino, pa dvomi, da bi pri sklenitvi partnerske skupnosti lahko matičar prišel v resen konflikt zaradi ugovora vesti.