"Šolstvo moramo gledati kot celovito danost, ki jo v tej državi spodbujamo in skušamo narediti čim bolj kakovostno," je na začetku zaslišanja povedala kandidatka za šolsko ministrico. Makovec Brenčičeva, ki pravi, da ima v izobraževanju že skoraj četrt stoletja izkušenj, si želi nadaljevati dialog o razvojni perspektivi mreže šol in nadaljnje povezave izobraževanja z gospodarstvom.

Znanje je temelj razvoja
Makovec Brenčičeva se bo, če bo potrjena za ministrico, zavzemala, da bi se čim prej že na podlagi obstoječih zakonov uredilo področje visokega šolstva, ker bi to med drugim zagotovilo stabilnost financiranja in olajšalo administracijo. Poudarila je, da gre za nujne ukrepe, ki morajo biti sprejeti v dialogu z vsemi deležniki. Rada bi vzpostavila mednarodno odprtost na vseh ravneh, pretok učiteljev, raziskovalcev, ampak ob prvobitni skrbi za slovenski jezik, ter inovativna učna okolja in prožnejše oblike izobraževanja.

"Nujna je povezava trikotnika znanost, izobraževanje, gospodarstvo, ki mora delovati kar se da povezano, ker imamo tukaj možnosti za razvoj," je povedala kandidatka za ministrico. Dodala je, da je pomembno, da "damo mladim možnost, da najdejo svoja mesta in pridobijo tisto potrebno kakovost". "Treba je iskati nove možnosti za mlade, za poudarjanje fleksibilnosti okolij, da lahko tudi sami vplivajo na svoj razvoj." Makovec Brenčičeva je poudarila, da je "znanje tisto, ki je danes in v prihodnje temelj razvoja".

Pripravništva morajo biti plačana
Na vprašanje poslanca ZL-ja Franca Trčka o prostovoljnem pripravništvu je odgovorila, da se na tem področju išče rešitev, "kako čim učinkoviteje pristopiti k tej problematiki". Makovec Brenčičeva se strinja, da "mora biti vsako delo plačano, če je opravljeno dobro, sploh če zahtevamo, da se pripravništvo izvaja v okviru kurikula". Potrdila je tudi, da se v drugi razred osnovne šole postopoma uvaja tuji jezik.

Ministrska kandidatka je na vprašanje Andreja Čuša, poslanca SDS-a, kako se bo v prihodnje razvijalo področje športa, odgovorila, da vidi priložnost razvoja športa v povezavi z zdravim življenjskim slogom, podpira tudi uvedbo športne vzgoje v visokošolske študijske programe, vendar ostaja vprašanje, "kako v visokošolske zavode vpeljati obvezno športno vzgojo, tu so izzivi precejšnji, finančni okviri pa dani". Strinja se s premostitvenim zavarovanjem za športnike, "ker to poklicnim športnikom prinese varnost, ko se prenehajo dejavno ukvarjati s športom".
Kadrovska podhranjenost v šolstvu
Poslanec ZL-ja Miha Kordiš je Makovec Brenčičevi očital, "da smo slišali mnogo, a malo o konkretnih politikah in prijemih", zato ga je zanimalo, kako se bo spopadla s prepovedjo zaposlovanja in napredovanja v javnem sektorju, kjer vlada velika kadrovska podhranjenost. Makovec Brenčičeva mu je odgovorila, da konkretno o proračunu, paktu stabilnosti in nacionalnem reformnem programu ne more govoriti, to bo storila, če bo "stopila v čevlje ministrice". Hkrati pa je poudarila: "Zujf velja za celoten prostor in ukrepi so potrebni zato, da lahko uravnotežimo javni proračun in pospešimo rast BDP-ja ter zagotovimo boljšo perspektivo tudi za razvoj šolskega področja. Res je, da smo za deset odstotkov zmanjšali zaposlenost na univerzi, kar je vsesplošni trend varčevalne politike, zato je treba nujno najti druge vire in načine financiranja. Pomembno je, da stopimo skupaj, da najdemo vire, tako finančne kot človeške, ki dajejo možnost razvoja temu sektorju.

Kakovostno in dostopno javno šolstvo
Poslanko SDS-a Jelko Godec, predsednico Nsi-ja Ljudmilo Novak, poslanca SD-ja Janka Vebra in poslanca DeSUS-a Primoža Hainza je zanimal odnos Makovec Brenčičeve do zasebnih šol. Vebra je zanimalo, ali je naklonjena spremembi ustave v točki, ki določa, da mora država javni program v zasebnih osnovnih šolah financirati v celoti. Makovec Brenčičeva je pojasnila, da je osnovni "temelj izobraževanja javno šolstvo, pripušča pa se izbirnost na zasebnem delu, ki je dopolnilo javnemu - osnovni temelj pa ostaja dobro, kakovostno, dostopno javno šolstvo".

Novakova je bila zadovoljna, da je kandidatka spoznala pomembnost povezave šolstva z gospodarstvom. Makovec Brenčičeva se je strinjala, da je pomembno, "da znanje, v katerega vlagamo kot družba, doživi potrditev na trgu". Zavzema se, da bi mladi pridobili čim več kompetenc, znanj in veščin, kar bi jim omogočilo lažjo zaposljivost, to pa bi po njenem mnenju lahko dosegli v sklopu fleksibilizacije programov. Še pa ostaja vprašanje, kako povezati vajeništvo s samim šolskim sistemom: "Absorbacijska zmožnost na strani gospodarstva je takšna, kot je, zato je treba v dialogu z gospodarstvom razmisliti, kje sploh uvajati vajeništvo."

Kandidatka za ministrico se je dotaknila tudi vprašanja državljanske vzgoje v šolah, ki sta jo kot pomembno izpostavila Novakova in poslanec SMC-ja Branislav Rajić, in pojasnila, da zavod za šolstvo že pripravlja predlog, kako omenjene vsebine vključiti v izobraževanje.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj je ob predstavitvi ministrice ugotovil, da ta ni prepoznala, v kakšnem položaju so se znašli delavci v šolstvu. Na njegovo vprašanje, ali bo podprla zavezo, da bosta do leta 2020 dva odstotka BDP-ja namenjena visokemu šolstvu, pa mu je Makovec Brenčičeva odgovorila, da se bo "gotovo zavzemala, da bo tako".

Maja Makovec Brenčič je zaslišanje pred pristojnim odborom uspešno prestala, člani odbora so jo z desetimi glasovi za in štirimi glasovi proti potrdili za ustrezno kandidatko. Svoj glas je pojasnil zgolj Kordiš iz ZL-ja, ki je povedal, da je glasoval proti, ker je "jasno, da kandidatka strogo in trdno stoji na strani kapitala ter zagovarja neoliberalne politike na področju izobraževanja".