Med letoma 2004 in 2008 so banke ponujale in sklepale pogodbe za posojila, nominirana v švicarskih frankih in z valutno klavzulo, vezano na švicarski frank, nato pa je švicarska centralna banka januarja 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, zaradi česar se je ta v primerjavi z evrom precej zvišala. S tem so se povečale tudi obveznosti posojilojemalcev do bank.

Nov predlog zakona podal državni svet

Sorodna novica Afera švicarski frank: Kreditojemalci državo prijavili Evropski komisiji

Problematiko naj bi uredili z zakonom o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med posojilodajalci in posojilojemalci v švicarskih frankih, ki ga je v zakonodajni postopek aprila lani vložil državni svet.

Državni svet bankam očita, da posojilojemalcem ob sklepanju pogodb niso razkrile vseh informacij, s katerimi so same razpolagale. "Banke so sklepale posojila in poudarjale prednosti, zamolčale pa tveganja," je dejal državni svetnik Mitja Gorenšček in dodal, da je namen predloga zakona omogočiti posojilojemalcem odplačilo posojil pod pogoji, ki so jih ob sklenitvi pogodbe upravičeno in v dobri veri pričakovali.

S tem namenom bi zakon predpisal vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v posojilne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. Tako bi sklenjene pogodbe ostale v veljavi, valutno tveganje pa bi se prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za medtem že odplačane, naj bi banke pripravile v 60 dneh po uveljavitvi zakona.

Finančno ministrstvo proti navedeni ureditvi

Vlada ureditvi problematike s sprejemom posebnega zakona nasprotuje. Banka Slovenije ni dobila nobene prijave od posojilojemalcev o nedovoljenih tržnih obnašanjih bank, je dejala Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva. Res je potrošnik v tem poslu šibkejša stranka, vendar za to že imamo zakon o potrošniških posojilih, je dejala.

Je pa predlagane rešitve podprla večina članov odbora. "Banke ljudi niso seznanile s tveganjem, ki ga prinaša valutna klavzula, agresivno so tržile ta posojila, ne da bi jim pokazale izračune, kaj pomeni, če se razmerje med valutama poslabša," je dejal Luka Mesec (Levica). Matjaž Han (SD) je ocenil, da banke s sprejemom zakona ne bodo oškodovane za dobiček, posojilojemalci pa bodo svoja posojila lahko poplačali z nekimi zmernimi obrestmi.

Člana poslanskih skupin Konkretno Dušan Verbič in DeSUS-a Robert Polnar sta glasovala proti. "Zadeve je treba reševati od primera do primera, kdor meni, da je bil zaveden, ima možnost pravnega varstva," je dejal Verbič in menil, da zdaj lahko pričakujemo tudi predloge zakonov iz naslovov podobnih tveganih finančnih poslov, denimo nakupa vrednostnih papirjev ali kriptovalut. Polnar pa je vprašal, kako bi se ti posojilojemalci odzvali, če bi bilo takratno ukrepanje švicarske centralne banke v njihovo korist.

Še en zakonski predlog na dnevnem redu

Odbor je imel na dnevnem redu tudi predlog novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s katerim se bo nadomestil veljavni zakon iz leta 2016. Z njim se ne posega bistveno v zdajšnji sistem, saj gre za nadaljnji proces prenosa določb evropskih direktiv v slovenski pravni red in prinaša le manjše izboljšave ter popravke na področju obvladovanja tveganj pranja denarja in financiranja terorizma.

Zakonodajnopravna služba DZ-ja je dala na ta vladni predlog več vsebinskih pripomb, med drugim, da nesorazmerno posega v varstvo osebnih podatkov in daje inšpektorjem zelo široka pooblastila v inšpekcijskem postopku. Predstavnik urada za preprečevanje pranja denarja je pojasnil, da gotovinske transakcije veljajo za zelo tvegane za pranje denarja, zato se ti podatki povsod zbirajo, k dostopu do teh podatkov na takšen način pa da Slovenijo zavezujejo tudi mednarodni standardi. Odbor je predlog zakona podprl.

Prav tako je podprl predlog novele zakona o sistemu jamstva za vloge, ki ga je vlada pripravila z namenom odprave pomanjkljivosti pri prenosu evropske direktive s tega področja v slovenski pravni red leta 2016. Sistem jamstva za vloge pri nas upravlja Banka Slovenije, znesek kritja za vloge posameznega vlagatelja pri eni banki pa je določen pri 100.000 evrov. Te določbe ostajajo nespremenjene. Sredstva tega sklada, v katerega vplačujejo vse banke in hranilnice s sedežem v Sloveniji, do zdaj še niso bila uporabljena.