Poleg uskladitve z direktivami EU-ja predlagana novela v kazensko zakonodajo uvaja t. i. zločin iz sovraštva (hate crime) kot obteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni za storilce takšnih kaznivih dejanj. Po besedah ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan je to, da je bilo kaznivo dejanje storjeno zaradi osebnih okoliščin žrtve, izrecno predpisano kot obteževalna okoliščina v zvezi s kaznovanjem storilca, torej se bo upoštevalo pri odmeri kazni. Če bodo nagib za katero koli kaznivo dejanje osebne okoliščine žrtve, bo torej po predlagani ureditvi storilec kaznovan strožje.

Po besedah ministrice pa predlagana določba ne izpostavlja sovraštva do določene družbene skupine in tudi ne širi pojma oškodovanec v zvezi s takimi kaznivimi dejanji. Gre namreč za prvi korak k morebitni prihodnji drugačni ureditvi področja. Napovedala je, da bodo na ministrstvu letos sistemsko proučili kaznovalnopravno ureditev sovražnega govora in tudi širše kaznivih dejanj iz sovraštva.

Sorodna novica Vlada predlaga uvedbo zločina iz sovraštva

Pomisleki iz opozicije

Predlog je dobil podporo koalicijskih poslancev, ki se sicer v razpravi niso oglašali. So pa pomisleke izrazili v opozicijskih strankah SDS in NSi. V SDS-u sicer rešitve po besedah Dejana Kaloha podpirajo, so pa podporo predlogu pogojevali s sprejetjem njihovega dopolnila. Z njim so želeli v predlog vrniti dikcijo, da je upoštevanje obteževalnih okoliščin obvezno. V koaliciji so namreč s svojim dopolnilom na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ-ja takšno dikcijo iz predloga umaknili.

V NS-ju pa so opozorili, da gre pri zločinih iz sovraštva za nov koncept, zato bi bilo treba opraviti resen premislek, ali bo ta rešitev dosegla, kar si želijo. Po besedah Vide Čadonič Špelič se sicer strinjajo, da je treba vsako dejanje, storjeno iz sovraštva, obsoditi, a se je treba osrediniti na učinkovitost sojenja in prisluhniti stroki.

Sodni svet in zakonodajno-pravna služba proti predlagani dopolnitvi

V Sodnem svetu dopolnitvi zakonika, kot jo je predlagal SDS, nasprotujejo. Po njihovem mnenju bi jo bilo mogoče razumeti kot izraz nezaupanja sodnikom, da samostojno presojajo, katere okoliščine so v konkretnem primeru obteževalne, kar bi lahko šteli za poseg v sodniško neodvisnost.

Zakonodajno-pravna služba pa je opozorila, da je omenjena razširitev nepotrebna. Nagib, iz katerega je bilo dejanje storjeno, je namreč kot okoliščina, ki vpliva na odmero kazni, v kazenskem zakoniku že določen, zato za upoštevanje diskriminatornega nagiba po njihovem mnenju posebna določba ni potrebna.

Ministrica Švarc Pipan je na te pomisleke odgovorila, da morda drži, da je določba nepotrebna z normativnega vidika, a je hkrati pomembno sporočilo o zavržnosti kaznivih dejanj iz sovraštva. Člani odbora so po potrditvi koalicijskih dopolnil in zavrnitvi dopolnila SDS-a predlog novele kazenskega zakonika podprli z devetimi glasovi za in šestimi proti.