Zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov predvideva, da bodo povrnjene globe, stroški prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave ter odvzete premoženjske koristi, ki so bili plačani oziroma izterjani v postopkih, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile v neskladju z ustavo. DZ ga je 20. septembra sprejel z 49 glasovi za in 20 proti.

Ureditev, ki jo predvideva zakon, je neustrezna in neutemeljena, sprejete rešitve zakona pa predstavljajo kršitev načela pravne države in slab zgled za naprej, je na seji odbora ponovil državni svetnik Miloš Pohole. Zakon pa bo po njegovi oceni obremenil slovensko pravosodje in davkoplačevalce, predvsem v času, ko je za obnovo po poplavah "potreben vsak cent".

Sorodna novica DZ potrdil noveli o KGZS in zaščiti živali ter znižal državno kritje prispevkov verskih uslužbencev

Kot je v dozdajšnjih razpravah navajala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je bilo med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022 uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal približno 5,7 milijona evrov.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes je znova poudaril, da je namen zakona povrnitev zaupanja v pravno državo. Strinjal se je, da je šlo pri epidemiji covida-19 za izjemne okoliščine, a je tudi v izrednih okoliščinah treba spoštovati pravni red. Odloke pa je za neustavne razglasilo ustavno sodišče, je poudaril.

Zakon ne določa odmere odškodnin in ne določa povrnitve stroškov zastopanja s pravnimi sredstvi v prekrškovnem postopku, globe pa se ne bodo vračale za sekundarne prekrške in takšne z elementi nasilja.

SDS: Povzročene nove krivice

Zakona v opoziciji, predvsem v SDS-u, ne podpirajo, saj menijo, da bo povzročil nove krivice. Opozarjajo, da so bili ukrepi v času prejšnje vlade sprejeti z namenom varovanja življenja in zdravja ljudi ter da jih je predlagala zdravstvena stroka.

Koalicija pa je zagovarjala, da so bili odloki neustavni, ukrepi pa čezmerni in da bodo zakon znova podprli. Za ponovno sprejetje zakona v DZ-ju je potrebnih 46 glasov.

Pozitivno mnenje tudi za noveli o zaščiti živali in KGZS-ju

Novela zakona o zaščiti živali med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter uvaja institut kvalificiranega prijavitelja. Predlagatelji, poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD), so kot glavni cilj navedli večjo zaščito živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja.

Po mnenju državnih svetnikov je novela pomanjkljiva, obenem pa ne uživa podpore veterinarske, kmetijske in pravne stroke. Kot je pojasnil državni svetnik Branko Tomažič, pri oblikovanju zakona ni bila upoštevana veterinarska stroka, novela pa se obenem osredotoča na rejne živali. V državnem svetu obenem menijo, da uvedba kvalificiranega prijavitelja ni potrebna, prepoved privezovanja psov pa je neživljenjska.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je na seji spomnila, da vlada podpira cilje in vsebinske rešitve zakona, vendar bodo določene rešitve v praksi težko izvedljive.

Poslanska razprava

Po mnenju poslanke Levice in ene izmed predlagateljic zakona Tatjane Greif veto prispeva k ohranjanju slabega stanja, ki je v škodo živali. Obenem je zanikala navedbe, da veterinarska stroka ni bila vključena v pripravo zakona, kar je po njenih besedah razvidno iz zapisnikov z javnih razprav in obravnav novele.

Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da je zakon neizvedljiv in nedodelan, zaradi česar bodo nastale različne interpretacije. Z ugotovitvami, da je zakon težko izvedljiv, se je strinjal tudi Jožef Lenart (SDS). Njegov strankarski kolega Tomaž Lisec pa je prepričan, da zakon ne bo prinesel opaznega izboljšanja stanja.

Poslanca Svobode Mateja Čalušić in Tomaž Lah sta opozorila na zavajajoče informacije, ki so se pojavljale v javnosti glede obravnavanega zakona. Glede kvalificiranih prijaviteljev je po besedah Čalušić jasno navedeno, da ne bo prihajalo do poseganja v zasebno lastnino. Medtem je Lah zanikal trditve glede obveznega videonadzora v klavnicah. Med obravnavo zakona v DZ-ju je bilo namreč sprejeto dopolnilo, ki določa, da je obvezen videonadzor predviden samo na podlagi odreditve uradnega veterinarja. Ob tem se ne strinja s trditvami, da je zakon uperjen samo v rejne živali.

Sorodna novica Državni svetniki izglasovali tri vete, tudi na zakon o povračilu glob iz časa epidemije covida-19

(De)politizacija KGZS-ja?

Novelo zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić. Novela določa, da za člane vodstvenih organov zbornice na prihodnjih volitvah med drugim ne bi smeli kandidirati politični funkcionarji in člani organov političnih strank. Predlagatelji želijo z novelo zagotoviti večjo avtonomijo in depolitizacijo zbornice.

Vlada podpira osnovna izhodišča predloga zakona, je pa ministrica Šinko opozorila na potreben test sorazmernosti, s katerim predlagatelj izkaže javni interes kot ustavno dopusten cilj za poseg v človekove pravice.

Po mnenju državnega sveta je novela ustavno sporna z vidika kršitve volilne pravice v okviru pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, načela enakosti pred zakonom in načela pravne države.

Nasprotniki novele, poleg opozicije tudi večina poslancev koalicijskega SD-ja, so kritični do dejstva, da se osredotoča "zgolj na eno zbornico". "Ne vem, zakaj se ni pripravil zakon, ki bi vplival na vse zbornice," se je vprašal Damijan Zrim (SD). Tomaž Lisec (SDS) je prepričan, da pri tem zakonu ne gre za umik politike, ampak nasprotno; za še večje vmešavanje politike v zbornico. Po oceni Jožefa Horvata (NSi) bo ta zakon "pogorel" na ustavnem sodišču.

"To, da se pogovarjamo o tem, kako zaščiti teh 200 politikov, na katere bo ta zakon vplival, ne pa slovenskih kmetov, je zame popolnoma zgrešena debata," je bil medtem kritičen Franc Props (Svoboda). Samoomejevanje politike je nujno potrebno, če pa se to ne dogaja, so potrebni zakoni, kakršen je obravnavani, je prepričan.