Predlog zakona ureja vprašanja v povezavi s postopki, ki so se vodili za prekrške, storjene od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 kot kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19.

"Gre za vprašanja ustavitve teh postopkov, ustavitve izvrševanja sankcij, ustavitve postopkov prisilne izterjave, izplačilo zneska glob, stroškov in odvzete premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska za te prekrške, postopek za uveljavljanje pravic v skladu s tem zakonom, ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja v skladu s tem zakonom," so pojasnili v sporočilu za javnost.

Cilj: Vrniti denar avtomatizirano s čim manj zapleti za upravičence

Predlagana ureditev temelji na analizi pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih proti posameznikom zaradi kršitev ukrepov zoper virusno bolezen covid-19, in izhodiščih za pripravo normativnih rešitev, ki jih je sprejela vlada na seji 24. novembra 2022. Pri tem zasledujejo cilj, da se globe, stroški postopka, postopka prisilne izterjave in odvzeta premoženjska korist izplačajo čim bolj avtomatično in s čim manj obremenitvami za upravičence, so pojasnili.

Kot so pojasnili v gradivu, gre za samostojno zakonsko urejanje, predlog zakona pa ima tri vsebinsko zaokrožene dele. Prvi del je namenjen splošnim določbam, drugi del je namenjen vprašanju ustavitve postopkov, tretji del pa vprašanjem glede izplačila zneska globe, stroškov postopka, premoženjske koristi in drugih stroškov.

Po predlogu zakona se bo postopek izplačila vodil po uradni dolžnosti s sodelovanjem storilcev prekrškov zgolj v delu, kjer je to nujno potrebno, npr. glede pravilnega TRR-ja in glede priglasitve bančnih stroškov prisilne izterjave globe in stroškov postopka.

Predlog zakona predvideva, da se tekoči prekrškovni postopki, ki se še vedno vodijo pred prekrškovnimi organi in sodišči, ustavijo. Ustavijo se tudi postopki v zvezi z nadomestitvijo plačila globe z opravljanjem dela v splošno korist, postopki izvrševanja nadomestnega zapora oziroma postopki prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka. Predlog zakona naslavlja tudi vprašanje prekrškovnih postopkov, v katerih so bila vložena izredna pravna sredstva pred sodišči, in ureja, da se ti dokončajo v skladu z določbami zakona o prekrških. Zavrnitev izrednega pravnega sredstva pa ne bo vplivala na uveljavljanje pravic po tem zakonu.

Predlog zakona naslavlja tudi pravne posledice storitve relevantnih prekrškov, in sicer na način, da se v potrdilo iz evidence prekrškovnega organa v skladu z določbami zakona o prekrških in potrdilo iz evidence pravnomočnih odločb sodišč v skladu z določbami zakona ne vključi podatkov o prekrških iz predloga zakona.

Dolgo napovedovane spremembe

Predlog zakona ureja, da se bodo finančna sredstva za izplačila zagotovila v državnem proračunu v okviru finančnega načrta finančne uprave. Na ministrstvu so ob tem opozorili, da predlog zakona ne določa pravne podlage za izplačilo zamudnih obresti oziroma škode, ki je morebiti nastala zaradi kaznovanja v zvezi z relevantnimi prekrški.

Pripombe na ministrstvu pričakujejo do 22. februarja.

Poleti sta namreč ministrstvi za pravosodje in za notranje zadeve napovedali pripravo zakonske podlage za odpravo nezakonitih glob in prekrškovnih postopkov, ki so jih državljani v času epidemije prejeli na podlagi neustavnih odlokov vlade Janeza Janše. Kot je takrat napovedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, bo poseben zakon, ki bo omogočil vračilo že plačanih glob, pripravljen najpozneje do konca januarja.

Od začetka epidemije do 31. maja 2022 je bilo zaradi kršenja covidnih pravil sproženih več kot 62.000 prekrškovnih postopkov ter izrečenih za več kot 5,5 milijona evrov glob. Od tega je bilo 1,7 milijona evrov glob plačanih prostovoljno, preostale pa so šle v prisilno izterjavo.