Samuela Žbogarja je podprlo 13 članov odbora za zunanje zadeve, le eden je njegovi kandidaturi nasprotoval. Žbogar je napovedal moderno, inovativno in etično zunanjo politiko ter zunanje ministrstvo, ki bo kos sodobnim izzivom.

Kandidat za ministra za zunanje zadeve je napovedal spremembe na ministrstvu, med drugim večjo odprtost MZZ-ja, imenovanje posebnih odposlancev (npr. za Balkan, predsedovanje Svetu Evrope), letečih veleposlanikov ter večjo transparentnost kadrovanja.

Karl Erjavec, ki naj bi prevzel resor okolijskega ministrstva, je kot glavna izziva izpostavil uveljavljanje zastavljenih direktiv EU-ja in iskanje ravnotežja med varstvom okolja in gospodarskim razvojem.

Erjavec je omenil tudi podnebne spremembe in dejal, da morajo biti cilji države čimmanjša raba energije, več obnovljivih virov energije in povečanje uporabe lesa v gradbeništvu in kot lesne biomase. Erjavec tudi meni, da je zakonodaja na področju prostorskega načrtovanja nepopolna. Dejal je, da namerava vzpostaviti ekološki dialog med ministrstvom in civilnimi iniciativami ter nevladnimi organizacijami na področju varstva okolja.

Borut Miklavčič, kandidat za ministra za zdravje, je prepričan, da zdravstveni sistem v okviru materialnih zmožnosti, ki jih trenutno ima, deluje dobro, problematična pa so nesorazmerja med potrebami ljudi in zmožnostmi sistema.

Miklavčič je izpostavil potrebo po dopolnjevanju zdravstvene zakonodaje, ki mora biti "v skladu s časom", ohranitev in dograditev solidarnosti v prispevanju v zdravstveno blagajno, obvladovanje stroškov in cen zdravil ter absentizma. Napovedal je tudi sodelovanje z davčno upravo za izterjavo neplačanih zdravstvenih prispevkov. Člani odbora so Miklavčiča podprli z osmimi glasovi za in štirimi proti.

Gregor Golobič lahko upravičeno upa na resor za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, saj je uspešno prestal glasovanje. V svoji predstavitvi je med drugim poudaril, da sicer ne izhaja iz znanstvenih krogov, kar pa morda ni slabo, saj to pomeni manjšo obremenjenost, poudaril pa je tudi svoje politične izkušnje.

Golobič je povedal še, da namerava veliko pozornosti posvetiti promociji znanosti, kreativnosti in inovativnosti. Obenem bi povečal vlaganje v znanost in raziskave za 0,1-0,3 odstotne točke BDP-ja letno. Vodstvu DZ-ja bi tudi predlagal, da bi po zgledu Kanade pred vsako redno sejo parlamenta predstavili po izboru znanstvene sfere relevantne dosežke v znanosti. Med cilji je izpostavil še zagotavljanje avtonomnega delovanja javnih agencij in uveljavitev neodvisne agencije za kakovost v visokem šolstvu.

Pogačnik za pridelavo poceni in varne hrane
Skupaj z Golobičem se je začelo tudi zaslišanje kandidata za ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika, ki je preizkus prestal prvi. Med cilji, ki jih bo zasledoval, je izpostavil stabilno pridelavo čimcenejše in varne hrane, ohranitev poseljenosti in obdelanosti podeželja, zavarovanje kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nenačrtno rabo, povečanje konkurenčnosti in dohodkovne ravni kmetijstva, uvajanje načel varstva okolja ter pospeševanje kmetijstva z vidika celotnega gospodarstva in koristi potrošnikov.

Zavzel se je tudi za pravočasno izplačevanje subvencij kmetom.

Kot zadnji je na vrsti kandidat za zunanji resor Samuel Žbogar. Njegova predstavitev se je začela ob 15. uri.

V četrtek zaslišanje čaka le še Boštjana Žekša, najverjetnejšega novega ministra za odnose z zamejci in Slovenci po svetu. Zaslišanje bo v četrtek, ker šele takrat začne veljati sprememba zakona o vladi, ki uvaja to ministrstvo.

Dovolj dela tudi za zunanjega ministra
Na področju zunanje politike bodo prednostne naloge čimprejšnji začetek pogajanj za članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, učinkovito uveljavljanje interesov našega gospodarstva v svetu in čimprejšnja ureditev nerešenih vprašanj s sosednjo Hrvaško.

E. S./A. K. K.