Urad generalne državne tožilke se je na navedbe srbskega časopisa Blic odzval s pojasnilom, da je pristojni državni tožilec že leta 1991 ugotovil, da med boji na Holmcu ni bilo suma kaznivih dejanj. Enako je leta 1999 ugotovila tudi skupina državnih tožilcev za posebne zadeve.

V povezavi z omenjenimi dogodki je ljubljansko državno tožilstvo že novembra 2004 podalo kazensko ovadbo proti predsednici Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Nevi Miklavčič Predan, ki je maja 2003 slovenskim policistom in vojakom očitala storitev vojnega zločina. Obtožnica, vložena na ljubljanskem okrožnem sodišču, jo bremeni žaljive obdolžitve, ki jo je izrekla, čeprav je bil dogodek raziskan in suma o kaznivem dejanju na Holmcu preiskava ni potrdila.

V ozadju HMS?
Prav Miklavčič Predanova je z vnovičnimi obtožbami spodbudila pisanje beograjskega Blica, ki je pri srbskem državnem tožilstvu dobilo potrditev, da na podlagi posnetka avstrijske televizije ORF teče predkazenski postopek za primer Holmec.

Sporni posnetek naj bi po navedbah Blica tožilstvo prejelo od Miklavčič Predanove, predsednica HMS-ja pa naj bi beograjskemu časopisu povedala tudi ime enega izmed veteranov slovenske teritorialne obrambe, ki je na Holmcu sodeloval, vendar njegovega imena niso objavili.

Nove obtožbe v Blicu
Medtem beograjski Blic svoje trditve v četrtkovi izdaji dopolnjuje. Sklicujoč se na podatke srbskega komiteja za vojne zločine trdi, da je bilo med vojno v Sloveniji umorjenih 47 pripadnikov JLA-ja.

Med njimi naj bi bilo največ Srbov, celo nekaj Slovencev, stari pa naj bi bili med 18 in 22 let. Blic je objavil tudi imena treh vojakov, ki so umrli na Holmcu, in izjave njihovih svojcev.