V raziskavi iz leta 2010, ki jo je naročilo ministrstvo za delo, je bil kot najpomembnejši dejavnik za drugega ali tretjega otroka naveden, da si je vprašani resnično želel še enega otroka. Naslednji najpogostejši odgovor v raziskavi pa je bil, da otroci potrebujejo brate in sestre. Foto: Reuters
V raziskavi iz leta 2010, ki jo je naročilo ministrstvo za delo, je bil kot najpomembnejši dejavnik za drugega ali tretjega otroka naveden, da si je vprašani resnično želel še enega otroka. Naslednji najpogostejši odgovor v raziskavi pa je bil, da otroci potrebujejo brate in sestre. Foto: Reuters

Toda takšni ukrepi po njenih besedah nimajo neposrednega vpliva na odločanje za več otrok, podobno so menili tudi drugi sodelujoči na posvetu o rodnosti, ki sta ga v Ljubljani pripravila ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inštitut RS za socialno varstvo.

Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani je dejala, da stopnja rodnosti upada kljub izboljševanju družinske politike. Odločitvam za otroke po njenih besedah botrujejo različni dejavniki, med katerimi pa ukrepi družinske politike nimajo vidnega mesta.

Tako je bilo denimo v raziskavi iz leta 2010, ki jo je naročilo ministrstvo za delo, kot najpomembnejši dejavnik za drugega ali tretjega otroka navedeno, da si je vprašani resnično želel še enega otroka. Naslednji najpogostejši odgovor v raziskavi pa je bil, da otroci potrebujejo brate in sestre.

Tudi druge raziskave so po njenih besedah pokazale, da na odločanje za otroke vplivajo denimo vrednote in različna pričakovanja, ne pa ukrepi družinske politike.

Potreba po premišljenih ukrepih
Vsi ukrepi države morajo biti po opozorilu ministrice Anje Kopač Mrak premišljeni in dolgoročni. Odpravljanje posledic ukrepov, ki imajo negativne učinke, je namreč dolgotrajno, je dejala.

Družinsko politiko je treba po njenih besedah oblikovati v kredibilni razpravi, iskanje ustreznih ukrepov pa bo dolgotrajno in naporno, je napovedala.

Povečanje, a ne zadostno
V Sloveniji se je število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi od leta 2001, ko je bilo to število 1,21, v letu 2015 povečalo na 1,57. Toda za ohranjanje števila prebivalstva bi se moralo roditi vsaj 2,1 otroka, je opozoril Jože Sambt z ekonomske fakultete v Ljubljani.

Na majhno rodnost po njegovih besedah vpliva vse večja starost žensk ob rojstvu prvega otroka. V Sloveniji so ženske leta 2015 prvič postale matere pri povprečni starosti 28,7 leta.

Po statističnih podatkih, ki jih je omenil, se je po drugi svetovni vojni največ živorojenih otrok rodilo leta 1955, in sicer več kot 32.000, najmanj pa leta 2003, ko jih je bilo nekaj več kot 17.300.