Redna seja vlade se bo začela ob 11. uri. Foto: TV Slovenija
Redna seja vlade se bo začela ob 11. uri. Foto: TV Slovenija

Po napovedih posvetovalne skupine novih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa za zdaj ni pričakovati. Če pa se bodo razmere poslabševale, bodo najprej predlagali vnovično omejevanje zasedenosti hotelskih zmogljivosti ter športnih in kulturnih prireditev, je poročal Radio Slovenija.

V Slovenijo odslej le še s potrdili PCT

V skladu z novim odlokom o prehajanju meje, ki ga je vlada sprejela na včerajšnji seji, pa od danes ne velja več seznam držav glede na epidemiološko sliko. Vsi potniki morajo pri vstopu v državo predložiti dokazilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju (PCT), sicer morajo v karanteno. Vlada je zelo okrnila seznam izjem, za katere je mogoče prehajanje meje brez dokazil. Po novem bo to dovoljeno mlajšim od 15 let, ki potujejo v spremstvu odraslih, ter dvolastnikom ali najemnikom zemljišč v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje. V sredo je vlada med izjeme dodala še tranzitne potnike in mednarodni promet, med izjemami pa ni več dnevnih migrantov.

Sorodna novica Prehodni potniki med izjemami pri vstopu v državo; to zahtevajo tudi delavci migranti

Tisti, ki ne spadajo v nobeno od izjem, lahko v Slovenijo po novem vstopijo, če predložijo dokazilo o negativnem izvidu PCR- ali hitrega testa na novi koronavirus, pri čemer PCR ne sme biti starejši od 72 ur, hitri test pa ne starejši od 48 ur. Veljajo tudi potrdila o prebolelosti, ki niso starejša od šestih mesecev, potrdila o cepljenju proti covidu-19 in potrdila o cepljenju za prebolevnike. Potniki lahko kot dokazilo predložijo tudi evropsko digitalno covidno potrdilo ter tovrstna potrdila tretjih držav, ki pa morajo imeti enake podatke kot evropsko potrdilo in biti izdana v angleščini.

Tisti, ki dokazil ne bodo predložili, bodo morali v desetdnevno karanteno. Ta se lahko prekine peti dan z negativnim PCR-testom. Tujcem brez prebivališča v Sloveniji se vstop v državo dovoli, a se jih napoti v karanteno, če dokažejo, da imajo zagotovljen prostor, kjer bodo prestajali karanteno; če tega nimajo, se jim vstop v Slovenijo ne dovoli.

Razočaranje med delavci migranti in obmejnim prebivalstvom

Dnevni migranti, ki se dnevno vozijo na delo v sosednje države ob novi ureditvi, ki jih ne umešča med izjeme, opozarjajo, da je testiranje na 48 oz. 72 ur zanje logistična težava, in napovedujejo možnost protesta pred slovensko-avstrijsko mejo. "Žalostno je, da so med izjeme uvrstili tujce, ki prehajajo Slovenijo in gredo na morje, domačih delavcev, ki prihajajo z dela, pa ne. Njim so to kar precej otežili in se verjetno tega niti ne zavedajo," je dejal predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Mario Fekonja.

V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije v primeru zaostritve razmer na mejnih prehodih razmišljajo o možnosti protesta pred mejnimi prehodi na slovensko-avstrijski meji. Foto: BoBo
V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije v primeru zaostritve razmer na mejnih prehodih razmišljajo o možnosti protesta pred mejnimi prehodi na slovensko-avstrijski meji. Foto: BoBo

Ni toliko problem v tem, da se delavci ne želijo testirati, večji problem je, da se mnogi ne bodo mogli testirati, je poudaril. Centri za testiranje so namreč še zaprti, ko gredo v službo, in že zaprti, ko se iz nje vračajo. Ukrep je zelo nečloveški, menijo v sindikatu. Za delavce migrante bi bilo sprejemljivo, če bi Slovenija izenačila pogoje z Avstrijo, tako da bi delavci lahko koristili tudi tisti negativni test, ki ga uporabijo za vstop v Avstrijo, je pojasnil Fekonja. Za vstop v Avstrijo morajo namreč predložiti negativen test, ki ni starejši od sedmih dni. Veliko delavcev iz Slovenije testiranja opravlja v Avstriji, kjer po besedah Fekonje ni treba plačati potrdila, in boji se, da bo v Sloveniji sprejeta odločitev predstavljala tudi logistično težavo v Avstriji, saj se bo število testiranj delavcev iz Slovenije tam povečalo.

Oglasili so se tudi lastniki nepremičnin na Hrvaškem. Vlado opozarjajo, da se zaradi novih pravil na meji znova počutijo izigrane in prikrajšane. Sprašujejo se, zakaj jih vlada obravnava kot turiste in jih, v primerjavi s slovenskimi lastniki v Sloveniji, arogantno in krivično ter brez vsakršne strokovne podlage obravnava kot drugorazredne državljane. Vlado pozivajo, naj jim dovoli vsaj 72-urno veljavnost hitrega testa, je poročala TV Slovenija.

Sicer pa za zdaj podatkov o morebitnih težavah oz. poostrenih kontrolah na slovensko-avstrijski meji pri vstopu v Slovenijo zaradi novega režima ni. Če se bodo razmere zaostrile, pa v sindikatu razmišljajo o možnosti protesta pred mejnimi prehodi na slovensko-avstrijski meji. Glede na anketo, v kateri je sindikat v sredo spraševal člane, koliko bi jih bilo pripravljenih iti na protest pred slovensko-avstrijsko mejo, je bil odziv razmeroma velik. Več kot 840 ljudi je namreč sporočilo, da bi se protesta udeležili, je povedal Fekonja. Iz tega sklepa, da je še kar nekaj takšnih, ki niso cepljeni proti covidu-19. Na delo v Avstrijo se sicer po oceni sindikata vozi približno 35.000 delavcev iz Slovenije.

Nezadovoljstvo na Goriškem

Foto: Radio Koper/Mateja Pelikan
Foto: Radio Koper/Mateja Pelikan

Tudi na Goriškem niso zadovoljni z novim režimom prehajanja meje. "Razočarani smo, da moramo vedno znova opozarjati na realnost v tem obmejnem območju," je spremembo režima na meji komentiral župan Mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič. Ukrepi so po njegovih besedah popolnoma neprimerni za regijo, saj preveč zarežejo v življenja ljudi ob meji. Znova je opozoril, da bi morali režim ustrezno prilagoditi specifičnim razmeram na območju.

Kljub temu na lokaciji za jemanje brisov hitrih antigenskih testov na mejnem prehodu Solkan na slovensko-italijanski meji danes dopoldan ni bilo dolgih čakalnih vrst. Mogoče se bodo v vrsto za testiranje postavili čezmejni delavci, ko se bodo popoldne vračali iz služb, saj bodo testiranje danes in jutri izvajali med 8. in 18. uro.

"Še do nedavnega je bilo med testiranimi pri nas precej Italijanov, sedaj pa je brezplačno testiranje namenjeno le slovenskim državljanom," je za Slovensko tiskovno agencijo povedal izvajalec testiranja v Novi Gorici Tej Rožman iz Zdravstvenega zavoda Zdravje. Takrat so dnevno opravili okrog 400 do 500 hitrih testov, sedaj jih nekaj manj.

Testiranje za splošno populacijo in zaposlene v gospodarstvu izvaja tudi Zdravstveni dom Nova Gorica v šotoru sredi Nove Gorice. Tudi tam se je število testirancev v zadnjem času nekoliko zmanjšalo, kar vodja zdravstvene nege v novogoriškem zdravstvenem domu Mojca Vidic pripisuje vedno večjemu številu cepljenih in času dopustov.

"Dnevno naše mesto za jemanje brisov obišče med 300 in 500 oseb, vse redkeje pa med njimi najdemo okužene osebe. Prihajajo zaradi službe ali zaradi drugih, osebnih razlogov," je za STA povedala Mojca Vidic. Med njimi je tudi več tujcev, ki so rezultate testov potrebovali zaradi nastanitev ali vrnitve domov, med njimi pa so prevladovali taki, ki so bili poslovno na Goriškem.

Poudarila je še, da v tem tednu poteka na cepilnem mestu cepljenje brez predhodne najave, obisk pa je dober.

Nova pravila na mejnih prehodih

GZS: "Nova zaostritev čez noč skoraj onemogoči delo čezmejnih delavcev"

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bi delavce migrante dodala med izjeme, tako da se jim po vzoru Avstrije dovoli v vstop v Slovenijo brez napotitve v karanteno, če imajo dokazilo o negativnem testu na koronavirus s hitrimi antigenskimi testi, ki ni starejši od sedem dni. "Velika težava za gospodarstvo ostajajo delovni migranti, ki so zaposleni pri delodajalcih v Sloveniji in dnevno prehajajo mejo zaradi prihoda na delo. S strani velikih proizvodnih podjetij v obmejnih regijah dnevno prejemamo številne pozive, da je tej zahtevi z vidika organizacije delovnega procesa nemogoče zadostiti," so navedli o novi ureditvi.

Takšna zahteva namreč pomeni organizacijo testiranj trikrat na teden, kar je zelo težko uskladiti tudi z lokalnimi zdravstvenimi domovi. "Nova zaostritev čez noč skoraj onemogoči delo čezmejnih delavcev pri njihovih delodajalcih v Sloveniji," so poudarili. V določenih podjetjih je delež zaposlenih, ki dnevno prehajajo mejo s Hrvaško, tudi 30-odstoten, velik delež pa predstavljajo tudi zaposleni iz BiH-a. Ti delavci so zaposleni predvsem v proizvodnji, zato pri njih ni mogoče organizirati dela od doma. Nastopila bo težava z zagotavljanjem delovnih izmen v proizvodnji, kar bo lahko zmanjšalo obseg dela in povzročilo zamude. Velike težave bodo nastopile tudi pri agencijah za zagotavljanje delovne sile, ki imajo zaposlenih več tisoč delavcev s Hrvaške in BiH-a.

"Razumemo, da je zaradi vnovičnega porasta okužb in pojava novega, agresivnejšega seva novega koronavirusa potrebno ravnati kar se da previdno in zaščitno ter sprejemati odločitve z namenom zajezitve širjenja virusa, a doslej v Sloveniji ni bilo zaznati, da bi bili vir okužb v delovnih okoljih delavci iz tujine. Prav tako ni bilo zaznano, da bi bili delavci iz tujine vzrok za pojav novih okužb," so pojasnili.

Ob tem so spomnili, da delavci s prebivališčem v Sloveniji v določenih storitvenih dejavnostih lahko delo opravljajo pod pogojem PCT, pri čemer se na prisotnost virusa s hitrimi antigenskimi testi testirajo enkrat tedensko. Enak pogoj je veljal tudi v času, ko je bila v državi razglašena epidemija. Tako na GZS-ju menijo, da zahteva po testiranju delavcev migrantov na 48 ur ni sorazmeren ukrep. "Dejstvo je, da bo kljub vsem prizadevanjem za čim višjo stopnjo precepljenosti zaposlenih vedno obstajala določena skupina ljudi, pri katerih zaradi zdravstvenih razlogov cepljenje ni priporočljivo oz. jim je celo odsvetovano," so poudarili.

GZS je sicer v sredo na ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa naslovila pismo, s katerim je vlado pozvala, da se v odlok o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja covida-19 dodajo izjeme za dejavnost transporta in za dnevne delovne migrante. Tranzit in mednarodni transport sta bila v sredo naknadno že vključena med izjeme, za katere se pri vstopu v Slovenijo ne zahteva pogoj PCT.

Obravnava zakona o elektronskih komunikacijah

Vlada bo na današnji seji sicer obravnavala tudi predlog zakona o elektronskih komunikacijah. Namen zakona je pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v Sloveniji, s tem pa gospodarskega in družbenega razvoja v državi. Kot so še zapisali v vladnem uradu za komuniciranje, želijo s predlaganimi rešitvami pospešiti razvoj informacijske družbe, med drugim z dostopom do visokozmogljivih omrežij.

Zaradi prepoznega prenosa evropske direktive si je Slovenija že prislužila opomin Evropske komisije. Gre za evropski zakonik o elektronskih komunikacijah, ki naj bi z zagotavljanjem preglednejših pogodb in kakovostnejših storitev potrošnikom zagotovil več izbire in pravic.

Vlada bo obravnavala tudi predlog novele zakona o rudarstvu, ki naj bi med drugim uredil vprašanje hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Obravnavala bo tudi predloga sklepov o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč do sredine prihodnjega leta ter o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za letos.