Prispevek novinarke Eugenije Carl o vdoru v računalniški sistem koprskega okrožnega sodišča je bil v televizijskem Dnevniku objavljen v marcu 2009 - odvetnik Franci Matoz pa je nato ocenil, da je škodil njegovi časti in dobremu imenu.

Vse njegove navedbe je sodišče zavrnilo, zato mora Matoz RTV-ju plačati okoli 2100 evrov pravdnih stroškov. Odvetnik se sicer lahko še pritoži na višje sodišče, zato sodba še ni pravnomočna.

"Svet se pač ne vrti okoli Francija Matoza"
Carlova je v izjavi poudarila, da je vesela, da je "sodišče zavrnilo vse obtožbe in pritrdilo temu, kar smo ves čas trdili, in sicer da to ni bila zgodba o odvetniku Franciju Matozu, ampak o dogodku na koprskem sodišču, kjer je še danes nepojasnjeno, kako je izginil ključni del sodbe.

"Prav tako je sodišče ugotovilo, da smo ravnali v skladu z vsemi načeli novinarske etike in nismo škodili odvetnikovemu ugledu in časti. Kot sem dejala že na sodišču, ima odvetnik Matoz sicer lahko visoko mnenje o sebi, vendar ni tako pomemben, da bi ga vključevali v prispevke samo zato, da bi si dvigovali gledanost. S to sodbo je odvetnik dobil sporočilo, da se svet pač ne vrti okoli Francija Matoza, pa če bi si ta to še tako zelo želel."

Prispevek naj bi "okrnil čast, dobro ime in osebno dostojanstvo"
Novinarka je v prispevku navedla, da so neznanci vdrli v enega izmed sodnih spisov in popravljali podatke ter da je šlo za kazensko zadevo, v kateri je kot zagovornik obdolženega nastopil omenjeni odvetnik, ki mu "v tej zadevi ne kaže dobro". Kot je še izjavila novinarka, naj bi bil v vdor vpleten nekdo s sodišča. Posledično se je vprašala, kako se bodo odzvali organi pregona, ki so pasivni do določenih kaznivih primerov, povezanih z imeni iz lokalnega okolja.

Odvetnik Franci Matoz je vložil tožbo, saj naj bi bilo iz prispevka razvidno, da je on vpleten v vdor v sodni računalniški sistem oziroma v kriminalna dejanja na obalnem območju. S tem naj bi ga RTV diskreditiral in mu "okrnil čast, dobro ime in osebno dostojanstvo". Zato naj bi trpel tudi duševne bolečine. Celotna zgodba pa naj bi bila izmišljena z namenom "nadaljnjega blatenja njegove osebnosti z izrazitim namenom zaničevanja".

Sodišče se z Matozovimi obtožbami ni strinjalo
Sodišče je v sodbi zapisalo, da prispevka povprečen gledalec ni razumel tako, da je bil tožnik vpleten v nepravilnosti, saj je bilo izrecno navedeno, da naj bi bil v vdor v spis vpleten nekdo znotraj sodišča. Sodnica Ksenija Zeilhofer Orehek je zapisala tudi, da povprečni gledalec ni interpretiral, da je z besedno zvezo "ime iz lokalnega okolja" mišljen prav on. Potrdila je, da je bil v začetku prispevka le Matoz predstavljen kot zagovornik obtoženega v kazenski zadevi, čeprav sta v primeru sodelovala še dva zagovornika. Vendar je sodišče ocenilo, da ni bil javno diskreditiran.

Sodišče je zavrnilo tudi Matozove očitke, da so v prispevku ves čas navajani njegovi posnetki, saj naj bi se v minuto in 39 sekund dolgem prispevku pojavljal le okoli štiri sekunde; prispevek tudi ni senzacionalističen in pritlehen, prav tako ne gre za izkrivljeno ali prirejeno predstavitev zadeve z namenom škodovati odvetnikovi časti.

Po mnenju sodišča posega v Matozove z ustavo in evropsko konvencijo zagotovljene pravice oziroma svoboščine ni bilo, zato tudi ni nobene osnove za odškodninsko odgovornost.