"Kolegica je naredila narobe vse, kar se je narobe narediti dalo," je najkrajši povzetek poročila komisije stanovskega združenja cenilcev. Ta je preverjala, kako je cenilka kmetijstva Ema Zadel oljčnik v Strunjanu, ki ga je imel izolski župan Danilo Markočič do spomladi v zakupu od sklada kmetijskih zemljišč, sploh prišla do astronomske ocene – 240.000 evrov.

"Cenitev neskladna z zakonodajo in pravili stroke"

"Cenilka ni upoštevala zakonodaje, ni ugotovila pravilnega dejanskega stanja, med katerim najbolj izstopa to, da je imel zakupnik del zemljišča, na katerem rastejo oljke, v uporabi brez pogodbe, del oljk pa je posajen celo na javnem dobrem. Cenilka je poleg tega prirejala cenitvene metode, njeni izračuni so napačni, njena ocena bodočih pridelkov pa močno prenapihnjena," je ugotovitve revizije cenitve Zadelove za TV Slovenija razložil član komisije, cenilec in sodni izvedenec Damijan Pobega.

Soliden, a ne zlata vreden

Zadelova s komisijo ni hotela niti sodelovati niti ji ni izročila svoje cenitve, prav tako se ni odzvala vabilu komisije za ogled oljčnika. Blizu ni bilo niti Markočiča, razburjal se je le po telefonu. "Oljčnik je v solidnem stanju, vendar brez kakšnih večjih presežkov. Komisija je upoštevala neamortizirano vrednost, ker druge po zakonu ni mogoče upoštevati. Po oceni sedanjega stanja in investicije v oljčnik smo zaključili, da je vreden 20.000 evrov," pojasnjuje Pobega.

Oljčnik nima tržne vrednosti, ker z njim ni mogoče trgovati

Kako pa je Zadelova, potem ko ji je cenitev oljčnika za potrebe postopka prekinitve zakupa naročil Markočič, sploh prišla do vrednosti 240.000 evrov?

"Poleg neamortizirane vrednosti je ocenila še donosno vrednost in vrednost t. i. 'županove oljke', kar pa je nedopustno glede na zakonodajo in pravila stroke. V nobenem primeru pa cenilka ne bi smela ceniti tržne vrednosti oljčnika, ker je ta v krajinskem parku Strunjan in ni v prostem prometu, zato tudi ne more imeti tržne vrednosti," še pravi Pobega.

Nična cenitev, nični posli

Markočič tako morda nikoli ne bo videl četrt milijona evrov, saj je po oceni komisije nezakonita in nestrokovna cenitev nična in "zato so nične vse nadaljnje dejavnosti, ki izhajajo iz te cenitve". Med njimi tudi razpisi sklada kmetijskih zemljišč, ki ga vodi Markočičeva strankarska kolegica in kjer očitno še naprej vztrajajo, da bi moral novi zakupnik, kdor koli že to bo, Markočiču plačati 240 tisočakov odškodnine.

Komisija ugotavlja, da je v tej zgodbi veliko napak naredil tudi sklad kmetijskih zemljišč: "Tisti del pravilnika sklada, ki govori o vrednosti nasada in ne več o neamortizirani vrednosti, je v nasprotju z zakonodajo, prav tako tudi ravnanje sklada, ki je obveznosti plačila odškodnine prevalil na novega zakupnika, namesto da bi plačilo teklo prek sklada. V zakupnih pogodbah in na ponudbah za zakup piše, da je zakupnik lastnik trajnega nasada, kar ne drži, ta ima le pravico zahtevati odškodnino za trajni nasad. Sklad prav tako ni ugotovil, da je imel Markočič del zemljišča, na katerem je oljčnik, v uporabi brez pogodbe, del oljk pa je celo na javnem dobrem, ko pa je to ugotovil, kupnine ni izterjal za nazaj."

V oči bode tudi, da je bil oljčnik ocenjen maja letos, sklad pa je Markočiču dovolil posest do leta 2021, kar pomeni, da je pobral tudi letošnji pridelek, kar je "neskladno s pravili in je bil zakupnik neupravičeno obogaten", še ugotavlja komisija.

Ima Markočič na skladu privilegije?

"Nedopustno je, da sklad vso odgovornost prelaga na cenilce, če bi bile stvari na skladu urejene, do take cenitve, kot jo je naredila kolegica Zadelova, nikoli ne bi moglo priti. Komisija je glede na vse ugotovitve mnenja, da obstaja utemeljen sum, da je bil dozdajšnji zakupnik od sklada privilegiran," končuje Pobega.

Verjamejo v strokovnost cenilcev, cenilka brez komentarja

V skladu kmetijskih zemljišč zaradi obilice dela vsebinsko niso odgovorili na očitke. "Želeli bi, da se komisija sama obrne na sklad in nam sporoči, s čim se ne strinja. Sklad se naslanja na strokovnost cenilcev. Obstaja pravna država, pravni okvir in v tem naj se rešuje tudi obravnavana zadeva," so za TV Slovenija odgovorili na skladu.

In cenilka? "Ne komentiram, s cenitvijo kolegov nimam nič. Pomemben je trg, osem prijav na razpis kaže, da je zanimanje tudi po ceni, ki sem jo postavila," odgovarja Zadelova.

Kar ne drži. Nobeden od kandidatov ni sprejel ponudbe v celoti, ker jih je zmotila višina odškodnine. Plačali bi, a le neamortizirano vrednost – 19.000 evrov. Zato sklad oljčnika ni oddal, kandidati pa so se nad tako odločitvijo pritožili. Edini, ki je bil pripravljen Markočiču odšteti 240.000 evrov, je bilo izolsko podjetje BM21, ki je močno vpeto v posle z izolsko občino, zato so se pojavili namigi, da je šlo za vezano trgovino in provizije, kar je Markočič odločno zanikal. Omenjeno podjetje se je zaradi prahu, ki se je dvignil v javnosti, umaknilo iz igre.

Grozi ji izključitev iz cehovskega združenja

"Zaradi ravnanja cenilke in cenitve, ki ne ustreza nobenim standardom in ker so bili s tem izigrani vsi potencialni zakupniki, smo predlagali, naj primer obravnava častno razsodišče našega združenja," je še povedal Pobega. Zadelovi grozi izključitev iz Združenja sodnih izvedencev in cenilcev kmetijske stroke Slovenije, v najslabšem primeru pa izguba licence.