Slovenija po mnenju Evropske komisije (EK) namreč ni ustrezno prenesla evropskega pravnega reda v svojo nacionalno zakonodajo. To je po navedbah komisije ključnega pomena pri večji usklajenosti med nacionalnimi sistemi in zmanjševanju sekundarnih gibanj prosilcev za azil.

Komisija je opomine zaradi nespoštovanja evropskih azilnih pravil poslala še Nemčiji, Estoniji, Grčiji, Franciji, Italiji in Litvi. Slovenija mora zato komisiji dokazati, da v celoti izvaja nova pravila, ki se nanašajo na obravnavo prošenj za azil in sprejemne standarde. Slovenija mora komisijo tudi obvestiti o nacionalnih ukrepih za prenos evropske direktive v nacionalne postopke.

Prvi opomin že leta 2013
Če sedmerica držav ne bo v dveh mesecih ustrezno ukrepala, lahko EK sproži postopke pred Sodiščem EU-ja. Komisija države svari, da jih bodo v tem primeru doletele tudi zajetne kazni. Članice bi komisijo morale o ukrepih obvestiti že maja 2013, prvo opozorilo pa so dobile julija 2013.

Šefic: Zaprosili bomo za pojasnila
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic se je na opomin odzval na tiskovni konferenci. Poudaril je, da je nespoštovanje pravil dikcija EK-ja, s čimer pa se Slovenija ne strinja povsem.

Prvi opomin se nanaša na postopkovno in recepcijsko direktivo. Poudaril je, da je novi zakon o mednarodni zaščiti že v parlamentarni obravnavi. Sprejetje je predvideno marca. S tem bo država direktivo v celoti vnesla v nacionalno zakonodajo, je zagotovil Šefic.

Druga sporna direktivna se nanaša na dolgotrajno bivanje. Torej na osebe z mednarodno zaščito, ki po petih letih lahko dobijo status rezidenta za daljši čas. Po besedah Šefica je bila ta direktiva v nacionalno zakonodajo v celoti prenesena že leta 2014 z zakonom o tujcih. Slovenija bo zato Evropsko komisijo zaprosila za pojasnila o njihovih trditvah.

Nezadovoljstvo s premeščanjem prebežnikov
EK pa je kritičen tudi do izvajanja načrta za premestitev prebežnikov iz Grčije in Italije v druge članice EU-ja. Od načrtovanih 160 tisoč premestitev so jih do zdaj izvedli manj kot 500, zato je evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos poslal pismo vsem notranjim ministrom držav članic.

V pismu je ministre opozoril, da jih k izvajanju premestitve zavezuje dogovor o tem načrtu, ki ga je po njegovih besedah treba izvajati takoj in predvsem hitreje. Predlagal pa je delni suspenz tega načrta za Avstrijo, ki je že pod pritiskom velikega števila prebežnikov, zato ji ne bo treba sprejeti 30 odstotkov prebežnikov, ki naj bi jih v državo letos premestili.