V koaliciji so zakonu napovedali podporo, v opoziciji pa podporo pogojujejo s sprejetjem dopolnila SDS-a, po katerem bi se gradivo o nakupih orožja odprlo za širše obdobje, od 9. maja 1945 do 31. decembra 1994.

Predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991–1994 je v DZ sredi decembra lani vložila trojica poslancev Svobode s prvopodpisanim Martinom Premkom. Z njim so želeli omogočiti javnosti seznanitev z gradivom oziroma z vsemi okoliščinami procesa osamosvajanja, vojne za Slovenijo in trgovine z orožjem ter ravnanji nosilcev javnih funkcij in drugih posameznikov, ki so pri tem sodelovali.

A so predlog po številnih pripombah sredi marca na pristojnem odboru korenito spremenili, vključno z naslovom zakona. Tako med drugim ni več oznake nedovoljena trgovina, do katere so bili kritični tako v zakonodajnopravni službi DZ-ja kot tudi v opoziciji.

Poskusi so v preteklosti že bili

V državnem zboru so že bili poskusi za sprejemanje zakona o zagotavljanju do prostega dostopa dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991-1994, je v predstavitvi v uvodu danes spomnil poslanec Svobode in prvopodpisani pod predlog zakona Martin Premk.

"Poslanska skupina Svobode pa je to zdaj vložila pod novim naslovom zakon o dostopnosti in uporabi gradiva o osamosvojitvi vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem," je pojasnil. Spomnil je, da je od osamosvojitve Slovenije minilo že več kot 30 let, a še danes ostaja neraziskano, kaj se je dogajalo z orožjem, ki je ostalo po osamosvojitveni vojni. Po treh desetletjih pa je po mnenju Svobode čas, da se dokumenti o tem predajo Arhivu Republike Slovenije.

"Menimo namreč, da imajo vsi državljani pravico do resnice in pravico vedeti, kaj se je dogajalo med osamosvojitveno vojno, v času osamosvojitve in po osamosvojitveni vojni," je poudaril Premk.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo predlogu zakona napovedali v koalicijskih Svobodi, SD-ju in Levici, v opozicijskih SDS-u in NSi-ju pa podporo pogojujejo s sprejetjem dopolnila SDS-a, po katerem bi bili dostopni tudi dokumenti o trgovini z orožjem pred osamosvojitveno vojno.

SDS in NSi: Odpre naj se dokumentacija od 1945 naprej

"V SDS-u zakonu ne bomo nasprotovali, ga bomo pa podprli, če bo sprejet naš amandma," je poudaril Žan Mahnič. V SDS-u se zavzemajo, da se javnosti odpre vse gradivo, ki je starejše od 30 let, ne pa da se dokumenti odpirajo "selektivno z nekim taksativnim naštevanjem dokumentov, kot ste recimo naredili v tem zakonu", je Mahnič očital predlagateljem.

V SDS-u zato predlagajo dopolnilo, da postanejo javnosti dostopni tudi vsi dokumenti, ki jih predlagatelji niso našteli v predlogu zakona in ki se kakor koli nanašajo ali so v povezavi z nakupi orožja ali vojaške opreme od 9. maja 1945 do 31. decembra 1994.

Predlog, da se podatki o nakupu orožja in vojaške opreme odprejo za širše obdobje od 9. maja 1945 do 31. decembra 1994, podpirajo tudi v poslanski skupini NSi-ja. "Če bo zajeto tudi to obdobje, bomo seveda zakon podprli. V nasprotnem primeru ga ne moremo podpreti, kajti mislimo, da zakon ni napisan v pravem času. Če je res prava volja, bi ga lahko napisali prej, ker se že čuti, da smo v neki predvolilni kampanji," je poudaril poslanka Vida Čadonič Špelič.

V NSi-ju sicer menijo, da je prav, da javnost izve, "kdo je kdo in kakšno vlogo je imel pri trgovini z orožjem pred in med osamosvojitvijo ter po njej. Morda je kdo od teh še danes na oblasti ali pa ima vpliv na oblast," je dodala Čadonič Špelič.

Levica zakon podpira

V Levici zakon, ki ga je predlagala trojica poslancev Svobode, podpirajo. "Zakon bo omogočil dostop do dokumentov, ki bodo dokončno razjasnili ozadje nedovoljene trgovine z orožjem v 90. letih prejšnjega stoletja", je poudarila poslanka Nataša Sukič.

Spomnila je, da je trgovino z orožjem med drugim raziskovalo več parlamentarnih preiskovalnih komisij, skoraj nobena pa ni končala svojega dela. "Po več kot 30 letih tako še vedno nista znana ne obseg orožarskih poslov kakor tudi ne višina pridobljenih sredstev iz tega naslova," je poudarila Sukič.

Zlobko: Seznanitev z okoliščinami osamosvajanja

Namen predloga zakona je seznanitev javnosti z vsemi okoliščinami procesa osamosvajanja, trgovine z orožjem in o ravnanjih nosilcev javnih funkcij v državnih organih in drugih posameznikov, ki so pri tem sodelovali, je poudaril poslanec Svobode Branko Zlobko.

S tem namenom se spreminja tudi naslov predloga zakona, je dodal. Po njegovih pojasnilih so se predlagatelji za spremembo namena zakona odločili tudi na podlagi očitkov SDS-a, "da je ta zakon pristranski in je njegov namen ugotavljati politično odgovornost nekaterih nekdanjih in aktualnih nosilcev javnih funkcij ter da nadomešča institut parlamentarne preiskave".

SD: Gre za preglednost

Po mnenju SD-ja pa bi sprejetje zakona prispevalo k vzpostavitvi preglednosti delovanja državnih organov v obdobju od 1991 do 1994, predlog zakona pa po besedah poslanca Soniboja Knežaka sledi tudi javnemu interesu.

"V povezavi s takratnimi dogodki namreč obstajajo sumi o osebnem okoriščanju nekaterih nosilcev javnih funkcij. Javnost ima pravico, da je obveščena o odločitvah, ki so jih javni pooblaščenci sprejemali v imenu Republike Slovenije," je med drugim poudaril Knežak in dodal, da se zaradi neobveščenosti javnosti še vedno pojavljajo politične manipulacije, čeprav gre za dogodke, ki so stari že več kot tri desetletja.