"Nikoli naj ne obmolkne kvalitetno, profesionalno in neodvisno novinarstvo," uvodoma v 18. epizodi podkasta Umetnost možnega pravi dolgoletna politična poročevalka in urednica Katja Šeruga. O novonastajajočem medijskem projektu je povedala, da za njimi "stoji močna medijska korporacija United Media, ki je dovolj močna, da je lahko neodvisna." To je korporacija, ki je ponudila daleč največ denarja za nakup TS Medie, ki izdaja portal Siol, v lasti državnega podjetja. A je bil brez pojasnil postopek prodaje ustavljen. "Najverjetnejši zaključek je, da je bil v načrtu nekdo drug, ki je ponudil manj denarja. Verjetno se bodo delničarji vprašali, zakaj pet milijonov ni bila dovolj dobra ponudba. Na to se je odzvala družba United Media zelo odločno z mnenjem, da je v Sloveniji očitno težko izvesti neodvisen in pošten razpis in da je to slaba novica za tuje investitorje v Sloveniji."

Vladanje ni več udobno

Katja Šeruga spada med novinarje, ki so spremljali slovensko politiko (in jo še vedno) iz prve vrste. Predvsem gledalci obeh največjih televizij zagotovo še niso pozabili njenih prodornih poročil iz parlamentarne in vladne palače. Zdaj se je parlament sicer znašel v položaju brez primere v politični zgodovini. Pravi, da se še zdaj ob vznemirljivem političnem dogajanju "vžiga". O aktualni politični situaciji, ki jo je ta teden prvič v zgodovini slovenskega parlamentarizma zakoličila zavrnitev dnevnega reda na seji državnega zbora, pravi, da je postalo očitno, da bo koalicija morala vzdrževati strogo disciplino prisotnosti v državnem zboru – tudi pri stvareh, ki so se do zdaj zdele popolnoma samoumevne, če bo hotela mandat pripeljati do konca ali čim bližje koncu.

"Padlo mi je v oči, da se je v relativno kratkem času zgodilo že drugo presenečenje za koalicijo – najprej na glasovanju o razrešitvi Igorja Zorčiča s položaja predsednika državnega zbora, drugič pa pri potrjevanju dnevnega reda," ugotavlja urednica N1. Po njenih besedah vladajoča stranka SDS velja za najbolj izkušeno v parlamentarnih preigravanjih, vedno se pričakujejo rezultati in prostora za napake ni veliko. Sprašuje se, kaj to pomeni, da se jim je dvakrat primerila takšna napaka. "V vsakem primeru pa vladanje ni več udobno," meni.

Se je pa opozicija s takšnimi potezami znašla na premierjevem "igrišču" – torej na polju, na katerem je doslej s svojim političnim delovanjem gospodaril Janez Janša. "Tu in tam jim je kaj uspelo. Veliko vprašanje pa je, ali je opozicija sposobna Janšo na njegovem igrišču, z njegovimi metodami premagati. Verjamem, da opozicija pritiska k čimprejšnjim predčasnim volitvam in skuša dokazati, da je parlament neoperativen – morda tudi zato, ker je za nami naporno obdobje epidemije. Vendarle prihaja poletje, ko se bomo sprostili. Vprašanje, kako daleč bo segel nazaj spomin, ko bodo volitve."

Na Brdu ni bil fantastičen dan

V podkastu tudi na glas ugibamo, kdo bi se utegnil v prihodnjem supervolilnem letu pognati v predsedniško tekmo, in hkrati ugotavljamo, da je ta hip tudi za kandidate prezgodaj za napovedovanje kandidatur, saj bi bili tako preveč časa lahko izpostavljeni političnim diskreditacijam, in da bržkone vsi potencialni kandidati skrivajo svoje ambicije, da vzamejo veter iz jader tistim, ki bi jim lahko oblatili imena. Kandidature lahko torej pričakujemo v zadnjem hipu, a to hkrati pomeni, da bodo to znana imena.

O zapuščini aktualnega predsednika Boruta Pahorja pa razpravljamo tudi skozi nedavni vrh Brdo-Brioni, saj tega srečanja ni sklenil z besedami "Kakšen fantastičen dan," kot je to dejal pred 11 leti v Stockholmu ob podpisu arbitražnega sporazuma s Hrvaško.