Predlog rebalansa proračuna je kot zadnje med delovnimi telesi DZ-ja obravnaval odbor DZ-ja za finance in monetarno politiko.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar, ki je odboru predstavila spremembe, je prepričana, da je rebalans korak k uravnoteženju javnih financ. Dejala je, da bo primanjkljaj višji, zato ker so med odhodki navedeni tudi izdatki za evropske projekte, za katere bo država povračilo iz Bruslja prejela šele v prihodnjih letih.

S črpanjem evropskih sredstev je sicer povezane več kot 15 odstotkov odhodkovne strani proračuna. Če teh odhodkov ne bi upoštevali, bi bil proračunski primanjkljaj izračuna po evropski metodologiji pod tremi odstotki BDP-ja (2,89 odstotka), je pojasnjevala Vraničarjeva. Primanjkljaj brez upoštevanja omenjenega sicer znaša 3,62 odstotka BDP-ja.

Primanjkljaj se spet povečuje
Z rebalansom se bodo letošnji prihodki proračuna sicer zmanjšali za 64 milijonov evrov, na 8,56 milijarde evrov. Odhodkov pa je po novem načrtovanih za 9,95 milijarde evrov, kar je 462 milijonov evrov več kot doslej. Proračunski primanjkljaj, zdaj določen pri 859 milijonih evrov, bo tako dosegel 1,39 milijarde evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot lani.

Vraničarjeva je rebalans še označila kot "izrazito investicijsko usmerjen", saj se sredstva za nakup in gradnjo osnovnih sredstev primerjavi z letom 2014 povečujejo za 41 odstotkov, za investicijske transferje pa za 20 odstotkov.

Mramor: Zdaj se moramo izkazati
Finančni minister Dušan Mramor, ki je na zasedanju finančnih ministrov v Bruslju, pa je ob začetku razprave o rebalansu dejal, da je izredno pomembno, da se Slovenija ta teden izkaže kot verodostojna, saj da "nekateri v EU-ju dvomijo, da ji bo letos uspelo odpraviti presežni javnofinančni primanjkljaj".

EU namreč pričakuje, da bo ta letos znašal 2,9 odstotka BDP-ja. Slovenija je tudi v postopku zaradi presežnega primanjkljaja od leta 2009. Letos bi ga morala zmanjšati pod tri odstotke BDP-ja, sicer lahko komisija zaostri postopek, ki v skrajnem primeru za kršiteljico predvideva finančno kazen.

Opozicija kritična do rebalansa
Toda opozicijskih poslancev s temi pojasnili ni prepričala. Alenka Bratušek (ZaAB) se je sicer strinjala, da se sredstva za naložbe povečujejo, a le "zaradi zaključevanja razvojnega programa prejšnje vlade", kar po njenih besedah "ni razvojni preobrat". Več naložbene usmerjenosti je pričakoval tudi Luka Mesec (ZL), ki je pričakoval "investicijski in socialen proračun, ki bo z rastjo investicijske potrošnje države povlekel naš voz iz blata".

Razočaran je tudi Andrej Šircelj (SDS), saj da "ni mogoče razbrati poudarkov, kam naj bi Slovenija šla, kaj je vizija te nove koalicije". Tudi on pogreša več naložb, sicer pa je rebalans protiustaven. "V ustavi namreč piše, da morajo biti prihodki in odhodki v letu 2015 izenačeni," je dejal.

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da je videti, kot da "nočemo biti družba znanja", poleg tega pa v predlogu rebalansa ne vidi "niti enega ukrepa", ki bi šel naproti gospodarstvu.

Zavrnili vsa doponila opozicije
Odbor ni podprl nobenega dopolnila opozicije, zato so SDS, ZL, ZaAB in NSi napovedali, da rebalansa ne bodo podprli. Odbor je podprl le 228.743 evrov prerazporeditev sredstev, ki bodo šla uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Brez dodatnih sredstev so ostali tudi policisti, zavrnili pa so tudi dopolnilo o izredni uskladitvi pokojni, če bi gospodarska rast dosegla 2,5 odstotka, kar je predlagal DeSUS. Koalicija rebalans sicer podpira, čeprav vsi koalicijski partnerji, kot je dejal Uroš Pikl (DeSUS) niso zadovoljni.