Rebalans zdravstvenega proračuna bo po besedah ministrice izveden kmalu po tem, ko bo rebalans državnega proračuna sprejet v DZ-ju. Največ denarja bo dobil Univerzitetni klinični center Ljubljana. Na vprašanje, kaj pogreša v slovenskem zdravstvu, je ministrica v četrtek na tradicionalnem srečanju strokovne revije Medicina odvrnila, da manjka krovni strateški dokument, s katerim bi opredelili, v katero smer želimo peljati slovensko zdravstvo.
Njegove prve osnutke za leta od 2016 do 2025 imajo na ministrstvu že pripravljene, javna razprava o dokumentu pa je predvidena v aprilu ali maju. Še prej ga bodo usklajevali z različnimi deležniki v zdravstvu, sledil pa mu bo akcijski program, v katerem bodo natančno opredeljene vse dejavnosti, je napovedala.

Po njenem mnenju mora biti tudi vodenje bolnišnic profesionalno, zato je vpeljala pogoje, kdo je lahko član sveta bolnišnice, v enem letu pa namerava tudi preveriti znanje že obstoječih članov svetov. Prav tako pripravljajo analizo, ki bo osnova za oceno uspešnosti zdravstva, ki jo bodo ocenjevali vsako leto. Že spomladi bi se rada začela ukvarjati s tem, da bi se uvedel variabilni del plače, saj si v zdravstvu ne želi plačne uravnilovke.

Kadrovske stiske še ne nameravajo reševati
Glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa je ocenila, da v obliki, v kakršni je, dolgoročno ne more ostati. Tudi stavke v izolski bolnišnici po njeni oceni najverjetneje ne bo, saj ji bo zavod za zdravstveno zavarovanje nakazal predujem. Dodatnih zaposlitev medicinskih sester pa se v zdravstvu ne morejo nadejati, saj izredne razmere po ministričinih besedah niso razlog za trajno povečevanje zaposlenih.

Predstavniki sindikata delavcev v zdravstveni negi ob tem zahtevajo sprejetje ustreznih kadrovskih normativov in standardov za zdravstveno nego. Pomanjkanje medicinskih sester namreč ne podaljšuje zgolj čakalnih vrst, ampak ogroža tudi življenja bolnikov, opozarjajo.

Vabljeni k ogledu Tarče, v kateri so osvetlili pereče težave v zdravstvu.