Po Ropovem mnenju namreč vlada ni izkoristila priložnosti za aktivno razvojno politiko, ki jo omogočajo ugodne javnofinančne razmere, gospodarska rast in rast izvoza.

"Vlada bi lahko tudi znižala davke in s tem prispevala k večji konkurenčnosti gospodarstva ter ohranila številna delovna mesta," je še dejal vodja opozicije. Vlada bi po mnenju Ropa lahko izpolnila tudi obljube glede varčevanja, namesto tega pa je še povečevala izdatke.

Rop je sicer napovedano zmanjšanje primanjkljaja označil za pozitivno, saj bo omogočilo lažje prevzemanje evra. V skladu z načrti se bo primanjkljaj znižal za 19,2 milijarde na 92,7 milijarde tolarjev ali 1,4 odstotka BDP-ja.

V SD-ju skeptični
Socialni demokrati pa bodo predlog rebalansa proračuna ocenjevali predvsem s stališča, kam vodijo pripravljeni predlogi: v smer razvojne politike in uresničevanja lizbonske strategije ali v smer večje potrošnje. V SD-ju se bojijo, da bo prevladala druga smer, pozdravljajo pa načrtovano zmanjšanje primanjkljaja.

SNS o nevarnosti rebalansa
Poslanska skupina SNS pa vidi v rebalansu veliko nevarnost. Izpostavili so predvsem nevarnost odmika od zastavljenih ciljev vlade glede izpolnjevanja konvergenčnih kriterijev.