Negativne odločbe, na katere pritožba ni mogoča, so po besedah Violete Tomić dobile lokalne in druge radijske postaje s statusom posebnega pomena, pa tudi vsi osrednji dnevni časopisi. Foto: BoBo
Negativne odločbe, na katere pritožba ni mogoča, so po besedah Violete Tomić dobile lokalne in druge radijske postaje s statusom posebnega pomena, pa tudi vsi osrednji dnevni časopisi. Foto: BoBo

Skupina poslancev LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a, med katerimi je tudi predsednik komisije Igor Peček (LMŠ), od ministrstva med drugim zahteva vse prijave, ki so prispele na razpis, ocene in ocenjevalne obrazce vseh prijav, vse dodatne dokumente in korespondenco med člani komisije in njihovo komunikacijo z ministrstvom ter vse dokumente, povezane z imenovanjem razpisne komisije, vključno z dokazili o izpolnjevanju strokovnih pogojev članov komisije.

Prav tako zahtevajo zapisnike in druga gradiva ter dokumentacijo v povezavi z razpisom in delovanjem komisije, korespondenco, navodila in komunikacijo med ministrom Vaskom Simonitijem in sekretarji ministrstva ter komisijo ter vse korespondenco, navodila in komunikacijo med ministrstvom in prijavitelji na razpis.

Poslanka Levice Violeta Tomić je v DZ-ju povedala, da so v Levici s sopodpisi članov komisije za nadzor javnih financ preostalih treh opozicijskih strank naslovili tudi zahtevo, da ministrstvo pojasni razloge, zakaj je bilo toliko medijev na razpisu zavrnjenih. Ob tem jih zanima, kdo bo ta denar dobil, če ga ti mediji ne bodo.

Negativne odločbe, na katere pritožba ni mogoča, so po njenih besedah dobile lokalne in druge radijske postaje s statusom posebnega pomena, med njimi Radio Študent, Koroški radio, Radio Krka, Radio Triglav Jesenice in Radio Kranj, kar jih sili v krčenje programskega obsega in resno ogroža njihov obstoj.

Po mnenju podpisanih poslancev je ministrstvo z nefinanciranjem Koroškega radia prekršilo zakonsko določeno obveščanje slovenske manjšine, živeče v zamejstvu, brez zadostnih sredstev za delovanje pa je ostal tudi Radio Študent, najstarejša neodvisna radijska postaja v Evropi, ki je na lanskem medijskem razpisu prejela 100.000 evrov. Posledice bodo zanje še toliko hujše, saj so že od ŠOU-a v Ljubljani kot ustanovitelja letos namesto 120.000 prejeli le 84.000 evrov.

Sicer pa so brez podpore ostali tudi vsi osrednji dnevni časopisi Delo, Dnevnik in v največji meri Večer ter tednik Mladina, razlog za to pa naj bi bil "neuravnoteženo poročanje". Dva od njih pa se po mnenju strokovne komisije nista opredelila, "s kakšnimi uredniškimi mehanizmi bosta zagotovila redno in objektivno ter uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč različnih organizacij in posameznikov".

Sredstev nista dobila niti revija Kino, kar še dodatno prispeva k opustošenju slovenskega filma, spletna revija Vrabec anarhist in podobno, so še zapisali podpisani poslanci.

Komisija ministrstva za kulturo je po njihovem mnenju popolnoma politično neuravnotežena in je zato na prvi pogled jasno, da to motivira način njene presoje in odločanja, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki na področju medijev in novinarstva v Sloveniji.

Zaradi odtegnitve državnega sofinanciranja bodo številni mediji prisiljeni v krčenje programskih obsegov, medtem ko je obstoj nekaterih medijev v tem trenutku negotov, dodajajo. Ob tem opozarjajo, da se je ministrstvo za nefinanciranje odločilo kljub temu, da je po zakonu o medijih dolžno vsako leto s proračunskimi sredstvi podpreti medije pri ustvarjanju vsebin, pomembnih za zagotavljanje pravice javnosti do obveščenosti in uresničevanje drugih nalog medijev v javnem interesu.