Po pogovoru predsednika vlade Janeza Janše z voditeljico Tanjo Starič so v studio Televizije Slovenija k Tanji Gobec prišli še predsedniki in predsednici opozicijskih strank Marjan Šarec (LMŠ), Tanja Fajon (SD), Luka Mesec (Levica), Alenka Bratušek (SAB) in Zmago Jelinčič (SNS).

Plusi in minusi

Pri vprašanju, katere ukrepe zdajšnje vlade v času epidemije označujejo kot pozitivne in katere kot negativne, je Janšev predhodnik Marjan Šarec zatrdil, da se zdaj vidi, da je njegova vlada ukrepala dobro in sorazmerno. Kot nesorazmeren ukrep pa je označil prepoved prehajanja med občinami in ob tem opozoril, da tudi gospodarski ukrepi ne kažejo takih učinkov, kot se je sprva govorilo.

Sorodna novica "Želim, da se na neki način umirijo strasti"

Luka Mesec je kot pozitivno ocenil, da so bili ukrepi pravočasni, problematiziral pa je ravnanje ob nakupih zaščitne opreme in opozoril, da smo po podatkih Evropske komisije drugi po skoku brezposelnosti med epidemijo. Alenka Bratušek je dejala, da se je Janša v zgodovino zapisal kot predsednik vlade, ki je najbolj zadolžil Slovenijo, saj dolg na prebivalca v tem trenutku znaša 18.000 evrov, čez nekaj mesecev pa bo čas, da ocenjujemo te ukrepe. Za največjo napako pa je ocenila odnos "če nisi z nami, si proti nam".

Zmago Jelinčič pa je prepričan, da se je vlada odzvala izredno dobro, a vseeno ga moti – kot jo je imenoval – prevelika dobrosrčnost pri metanju denarja: "Vsem so delili denar, tudi tistim, ki naj ga ne bi dobili."

Da so bili predvsem ljudje tisti, ki so se v epidemiji odzvali dobro, sta opozorila tako Tanja Fajon kot Luka Mesec. Fajonova, ki je prav danes na predsedniškem stolčku stranke SD po odstopu zamenjala Dejana Židana, je ob ocenjevanju ukrepov vlade opozorila na panoge, kot sta na primer kultura in avtomobilska industrija, ki sta še vedno v stiski, skrbel pa je poskus uvajanja represivnih ukrepov.

Jeza zaradi nakupov zaščitne opreme in načina dela v DZ-ju

Kje pa je počilo v odnosu med vlado in parlamentom? Mesec je kot točko preloma označil afero z maskami, ko se je taka tragedija, kot je epidemija, izkoriščala za bogatenje.

Sorodna novica Vložena interpelacija proti Počivalšku, ta meni, da je cilj predlagateljev padec vlade

"Ko je Janez Janša postal tak, kot smo ga vajeni. In začel v zakone vrinjati člene, ki tja ne sodijo, npr. policijske," je dejal Šarec. Izpostavil je še nakupe zaščitne opreme, glede nenapisanega pravila 100 dni miru za novo vlado, ko so zaradi teh očitkov vseeno vložili interpelacijo zoper gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, pa spomnil, da je bil sam v času svojega premierskega mandata zelo kmalu deležen celo ustavne obtožbe.

Nakupi zaščitne opreme so bili netransparentni, neposredne nakupe iz Kitajske se je zavrnilo, je opozoril Šarec, ki je prepričan, da "če je kanček vesti" pri kom, ki je bil del prejšnje in zdajšnje koalicije, bi Počivalškova interpelacija dobila 46 glasov.

Bratuškova pa glede tega ni optimistična, saj meni, da uspeha z interpelacijo ne bo, "se bodo pa dale določene stvari na mizo". Epidemija ne more biti razlog, da bi šel en sam evro tja, kamor ne bi smel, je opozorila. "Ugotavljali bomo politično odgovornost, denar pa je že izgubljen," je dodala.

Jelinčič pa pravi, da je že videl nekaj dokumentov in da "bo zanimivo, ko bo prišlo ven tisto, kar je res".

"Kadrovski cunami"

Očitki so leteli tudi na delo parlamenta – na kršenje poslovnika in sklicevanja sej odborov pozno zvečer, Šarec je tak način dela označil za "izčrpavanje nasprotnika".

Opozicijo jezijo tudi številne kadrovske menjave, ki se jih je lotila Janševa vlada. Ko so oni na vladi, so vse te menjave dovoljene, ko pa niso, prvi dan vklopijo kadrovski števec, je oponesla Bratuškova. "Pri naslednji vladi to ne bodo menjave, ampak vračanje v normalno stanje," je bil oster Šarec.

(Ne)strnjene vrste

Vladna koalicija je sicer danes strankam opozicije poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev. Mesec je dejal, da v stranki menijo, da ne "potrebujemo sporazuma z vlado, ampak alternativo oblasti in to bomo delali". "Vložili smo že kar nekaj predlogov. Naj jih podprejo, pa se lahko pogovarjamo," je Bratuškova dejala, da vrača vladi žogico. V SNS-u pa bodo sporazum podpisali: "Državi je namreč treba pomagati, ne pa zavirati in metati pesek pod kolesa," je prepričan Jelinčič.

V LMŠ-ju, SD-ju in Levici si sicer želijo predčasnih volitev. "Tisti, ki računajo, da bo Janez Janša odstopil – ne bo odstopil," je bila jasna Bratuškova in v SAB-u zato menijo, da je edina možnost konstruktivna nezaupnica, če strnejo vrste.

"Vlado bi radi zamenjali tisti, ki so razpadli pred manj kot tremi meseci. To kaže na politično nezrelost," je vsem očital Jelinčič.

Tudi med oddajo je bilo slišati nekaj medsebojnih očitkov iz preteklosti, predvsem glede odtegnjene podpore Levice in Šarčevega predčasnega odstopa s premierskega mesta.