Tanja Starič se je s predsednikom vlade Janezom Janšo pogovarjala o tem, kaj nas čaka po uradnem koncu epidemije prihodnji ponedeljek. Slovenija vstopa v obdobje "nove realnosti" in nihče ne upa napovedati, kako dolgo in kako boleče bo okrevanje.
Epidemija se bo končala v ponedeljek, a vemo - ta kriza bo dolga. Kje smo na lestvici te krize: na začetku, sredini ali koncu?
Upajmo, da ne bo dolga, bo pa globoka. Naredili bomo vse, da ne bomo iz recesije prešli v depresijo, kot se je Sloveniji zgodilo po zadnji finančni krizi, ki se je začela 2009. Trenutno smo še v padanju, letošnje leto bo leto padca gospodarske rasti, naslednje leto pa upamo, da se bomo odbili v obliki črke V in ponovno rasli. Takšne so optimistične napovedi.
Napovedi so do sedem odstotkov padca BDP-ja.
Da in skoraj podobna rast naslednje leto.
Začniva z mejami. Meja bo odprta tudi z Madžarsko, zapleta pa se še vedno z Avstrijo. Meja še ne bo odprta. Kaj je razlog za to?
Težko bi uporabil besedo, da se zapleta. Je pa situacija zapletena na sploh. Epidemija je ne samo pri nas, ampak v večini evropskih držav na stopnji, ko so okužbe obvladljive, se pa še vedno pojavljajo. Zato moramo biti previdni. Meja je dvostranska stvar, na obeh straneh mora biti epidemiološka slika ugodna in, drugič, države morajo biti pripravljene na izolacijo teh posameznih okužb. Se pa situacija za nas še dodatno komplicira, ker smo sosedi Italije, kjer se razmere umirjajo počasneje kot drugje.
Je to glavni razlog, da Avstrija okleva, ali so zadaj druge kalkulacije, denimo gospodarske?
Vlada je v vseh ocenah, ki smo jih naredili skupaj s strokovnjaki, računala, da se lahko ukrepi, ki se tičejo odpiranja meja, začnejo po 1. juniju. Nismo še tam. Uradno še vedno velja razglašena epidemija. Edino z Madžarsko, ki ima podobno epidemiološko sliko, se je dalo dogovoriti, da se stvari za državljane obeh držav sprostijo pred 1. junijem. Delno tudi s Hrvaško, ki ima bolj komplicirano sliko in izvaja ostrejše ukrepe pri vstopanju v državo. Čakalne vrste so večje, na veliko žalost Slovencev. Hrvaška se trudi, da bi sledila, vedela, kam gre vsak, ki pride v državo, da bi lažje izolirala morebitne okužbe. Moram povedati tudi, da v kolikor bi se v Evropi že dogovorili za enotno aplikacijo za sledenje okužbam, bi bilo to lažje. Francija je danes to sprejela, nekatere države že prej, pri nas smo to predlagali marca, pa ni šlo skozi. Upajmo, da bo pri nas šlo skozi, ko bo dosežen dogovor na ravni EU-ja. Tega še ni.
Zaradi posegov v zasebnost, ta debata nas še čaka …
Gre za izolacijo virusa ne človeka, za sledenje virusu. Virus pa po mojem nima zasebnosti.
Zanima me meja z Italijo. V Italiji pa je slabša epidemiološka slika. Kakšen je tu lahko dogovor?
Da, v Italiji je slabša slika, a na srečo je sosednja pokrajina Furlanija - Julijska krajina praktično najboljša pokrajina po epidemiološki sliki v celotni Italiji, jo natančno spremljamo. V zadnjih pogovorih s predsednikom italijanske vlade smo razpravljali tudi o možnosti, da se ta meja samo delno odpre samo za prehode iz te pokrajine. Seveda pa to ni v pokrajinski pristojnosti, je v državni. Vprašanje je, ali bo do tega prišlo pred 15. junijem, ko se načrtuje večje sproščanje vseh meja znotraj schengena za potniški promet, če bo slika šla v smeri nadaljnje izboljšave. Dvomim pa, da za vse države. Prva država, ki je najavila, da do konca junija ne bo sproščala ukrepov na mejah, je Poljska. Delno verjetno zato, ker imajo volitve konec meseca in nočejo, da je to dejavnik odločanja. Za Španijo in Italijo je tudi veliko vprašanje. Naša soseščina, če v soseščino štejemo Furlanijo - Julijsko krajino in sosednje države srednje in jugovzhodne Evrope, pa ima bistveno boljšo sliko.
Sprošča se organizacija dogodkov do 200 ljudi. Epidemiologi pravijo, da če bo slika stabilna, se s 15. junijem to število dvigne na 500. Potem že skoraj ni več omejitev. Junij je čas, ko se bomo stehtali, in če bo vse v redu, bodo lahko že gasilske veselice in koncerti in vse.
Se bo schengen vrnil? Ljudi zanima, kdaj bodo meje spet odprte. Se lahko zgodi, da bo podoba Evrope odprtih meja in svobodnega pretoka ljudi drugačna?
Z rušenjem schengena se je začelo že prej zaradi migrantske krize oz. ilegalnih migracij. Vzpostavljale so se notranje kontrole, po letu 2015 na primer na slovensko-avstrijski meji. Tudi ta problem še ni rešen. Zdaj je Avstrija na mejo poslala celo vojsko v pomoč policiji. Pravijo, da ne samo zaradi epidemije, pač pa zaradi migracij. Slovenijo ta korak še čaka, da bomo bolje nadzorovali svojo schengensko mejo ali pa da se dogovorimo s Hrvaško in še kakšno državo, da pomagamo Hrvaški nadzorovati mejo z Bosno, kar bi bilo najbolje za vse.
Migracije ta hip niso problem, številke ne kažejo, da bi bil to ta hip velik problem za Slovenijo …
Za Slovenijo so migracije problem, ker vsake toliko večja skupina pride čez Slovenijo v Italijo, kar povzroči večje razburjenje na italijanski strani. Mnogi ne verjamejo, da se to dogaja, ne da bi pri nas nekdo zamižal vsaj na eno oko. Zato bo v prihodnjih dneh policija poostrila varovanje južne meje z dodatnimi silami. Na ta način bomo skušali ta problem odpraviti. V Italiji to bolj odmeva kot v slovenskih sredstvih javnega obveščanja.
V Italiji odmeva tudi incident, ko je na slovensko-italijanski meji neidentificiran človek v vojaški uniformi ustavil sprehajalca in se izdajal za pripadnika slovenske vojske. Vemo, da je italijanska država reagirala - je že jasno, kaj se je zgodilo? Je šlo za pripadnika varde ali kar koli drugega?
Kolikor sem sledil, ni šlo za italijanskega državljana, pač pa slovenskega, ki se je pritoževal, da ga je ustavil slovenski vojak. Narejena je bila preiskava in ugotovljeno je bilo, da tisti dan tam slovenskega vojaka ni bilo.
Obstajajo strahovi, da je ta kriza lahko tudi konec EU-ja. Vi ste bili zelo kritični do tega, kako je reagiral vrh EU-ja. Sklad Sloveniji namenja nekaj več kot pet milijard. Je to to, kar smo pričakovali?
Cel paket, dobrih tisoč milijard sedemletnega finančnega okvira, za Slovenijo pomeni malo ugodnejši položaj od tega, kar se je obetalo na začetku. Zaradi tega je vlada danes sklenila, da bo v tretji protikoronapaket dodala podaljšanje nekaterih ukrepov. Recimo subvencioniranje čakanja na delo v panogah, ki so prizadete. Hkrati pa se 1. junija uveljavi tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Junija bosta oba ukrepa veljala, ker smo ocenili, da smo dobili dodaten manevrski prostor in da je treba dodatno pomagati gospodarstvu in ljudem, da ne bodo ostali brez dela in dohodkov.
Pozivi OZS-ja in GZS-ja v zadnjih dneh so opozarjali, da bodo brez tega ukrepa nekatere panoge v res velikih težavah …
Razumem, nenehno smo bili v dialogu z njimi. Seveda pa smo na drugi strani morali zapreti računico. Tako bom rekel - te številke, ki so bile včeraj predstavljene, so takšne. Evropska komisija je ta predlog dala Evropskemu svetu, zdaj je to na svetu. Ne verjamem, da bo to mogoče uskladiti prek videokonference. Ko bo prvo srečanje iz oči v oči, se bodo začela resna pogajanja. Na pogajanjih pa je vedno tako, da ima tisti, ki je neto plačnik, višji moralni položaj. Bolj zaostrujejo kot tisti, ki dobijo od njih. Številke se bodo premaknile nekoliko v slabše polje, mislim pa, da ne bistveno. Največja dilema je, koliko bo subvencij – nepovratnih sredstev – in koliko posojil oz. kreditov. To ne bo, kot je zdaj predlagano, bo drugače.
Štiri države, kakor jim rečejo, varčne države …
Skromne.
Tudi Nemčija. V ozadju tega predloga pa je tudi dogovor Merklove in Macrona, tako da nekaj od tega verjetno bo sprejeto, kajne?
Ta predlog je nekoliko drugačen. EK ju tu nekoliko bolj ambiciozna, kar je prav, tudi mi smo opozarjali in svetovali predsednici EK-ja in predsedniku Evropskega sveta. V končnem dogovoru – tudi če bodo številke navidezno večje, neto položaj ne bo boljši, ker tisti, ki dajejo, na koncu vedno imajo močnejše argumente v smislu, da dogovora ni, dokler se vsi ne strinjajo. Tistim, ki pričakujejo, da bodo dobili, se vedno bolj mudi, kot tistim, ki morajo dati.
Tudi nam.
Tako je. Mi smo med tistimi, ki smo zainteresirani, da do dogovora čim prej pride, da ta sredstva začnemo uporabljati. Še posebej zato, ker bo poseben del namenjen za večjo odpornost zdravstvenih sistemov, za investicije, ki jih v zdravstvu nujno potrebujemo. Gre za nove zdravstvene kapacitete, ki so že dolgo v načrtih, pa nikoli ni bilo volje ali denarja, da se izpeljejo.
Digitalno, zeleno - to so projekti, s katerimi se bo lahko potegovala Slovenija. Jih imamo?
Veliko teh projektov je že v fazi izvedbe. Jutri bo na dnevnem redu DZ-ja zakon za odpravo birokratskih ovir za izpeljavo pomembnih investicij. Na ta način želimo ujeti ta evropski vlak, ker ta sredstva iz sklada za obnovo in odpornost bodo na voljo le štiri leta.
Zanima me tole - po zadnjih raziskavah se tretjina državljanov Slovenije ne boji več bolezni, bojijo pa se izgube delovnega mesta. Napovedi so bile dramatične, slišimo novice iz Revoza, Akrapoviča. Kakšne so vaše projekcije? Koliko ljudi lahko ostane brez dela?
Kar ste našteli, so slabe novice. Na drugi strani so tudi dobre, saj Nemčija in Francija kot veliki proizvajalki avtomobilov, v francosko smo neposredno vpeti prek Revoza, v nemško prek nekaj sto podjetij, ki sodelujejo pri izdelavi pomembnih avtomobilskih sestavnih delov, namenjata velika državna sredstva za pomoč avtomobilski industriji. Evropska pravila državnih pomoči so se razrahljala. Subvencije gredo tudi v smeri nakupov, to bo proizvodnjo pognalo bistveno bolj, kot bi lahko pričakovali še pred enim mesecem. Gre pa seveda tudi za vprašanje optimizma. Če bodo ljudje verjeli, da bo kriza hitro premagana, potem bodo več trošili za nove avtomobile in mnoge druge produkte. Povpraševanje bo večje, več bo delovnih mest, manj brezposelnih. Če pa se bo obetala depresija, potem pa smo v bistveno večjih težavah, potem bo večja teža na negativnih opozorilih. Za zdaj kaže, da gre v optimistično smer. To je dober znak za slovensko industrijo in ekonomijo. V 80 odstotkih smo odvisni od gibanja evropske ekonomije.
Nevladne organizacije bodo po novem imele omejeno možnost sodelovanja v postopkih. Nekateri evropski pravniki opozarjajo, da bi se lahko zgodilo, da bi investicije s tem sicer pospešili, vendar bi potem zaradi kršenja evropskih predpisov bile te razveljavljene. Kakšne so varovalke? Boste spreminjali te sporne določbe?
Kar se tiče evropskih pravil, se ta rahljajo povsod. Naš namen ni kršenje standardov, še posebej ne ekoloških, ampak da se stvari odvijajo v realnem času. To, da so pri nas nekateri protestirali, je v Sloveniji velik unikum. Potem ko je neko gradbeno dovoljenje že dokončno, ko je nekdo izpolnil vse pogoje, se ustanovi nekakšna "nevladna organizacija", recimo v Brežicah za Koroško, in vloži pritožbo. Potem steče sodni postopek, ki ima več faz, in doslej je bilo tako, da dokler to gradbeno dovoljenje ni bilo pravnomočno po vseh sodnih instancah, dokler so postopki tekli, so stvari stale. Ko smo prevzeli mandat, je po podatkih ministrstva za gospodarstvo v Sloveniji čakalo na razna dovoljenja okoli 400 projektov, za temi projekti so delovna mesta, na deset tisoče delovnih mest. Te investicije so denar podjetnikov, ki bi investirali, pa vse skupaj stoji. To hočemo pognati naprej.
Razumem, a nevladniki opozarjajo, da večina teh organizacij, ki jih je res veliko pri nas, ne bo imela možnosti sodelovanja v postopkih. To je problematično, ali ne?
Glejte, jaz bi tako rekel. Ne bodo mogli zavlačevati brez potrebe tako kot doslej in izsiljevati. Kar se tiče pa sodelovanja v postopkih, bo enako omogočeno tako kot doslej.
Agencija za okolje je problem, pravijo, krši roke …
Arso je bila, ko se pogovarjaš z gospodarstveniki, druga najbolj osovražena beseda doslej. Po teh dveh mesecih je bilo precej sprememb in bodo stvari pognane dalje. Je pa s kriznimi interventimi ukrepi, ki so bili dodani v oba protikoronska svežnja, nastal položaj, ko se bo lahko začelo določati prioritete. Iste teže ne bo imel projekt, ki lahko čaka pet let, ker nekdo nima niti še finančne konstrukcije in lokacije, in projekt, kjer vse to že obstaja, pa gre za 50 milijonsko investicijo. Doslej je to bilo obravnavano nekako z istimi vatli.
V drugem paketu je problematična poroštvena shema, očitno ni zaživela. Po podatkih bank še nobeno posojilo z državno garancijo ni bilo izdano. Ni bilo podzakonskih aktov. Kaj bo naredila vlada?
To, da ni podzakonskih aktov, ne drži. Uredba, ki operacionalizira poroštveno shemo, bila sprejeta 13. maja in naslednji dan oz. še isti dan je že veljala. Usklajena je bila z bankami in Banko Slovenije. Naš bančni sistem, ki so ga davkoplačevalci drago sanirali, je nezadovoljen, ker v tem zakonu oz. v obeh koronapaketih so določbe, da se v letošnjem letu zaradi krize ne smejo izplačevati dividende in nagrade, saj je treba ta sredstva nameniti za kreditiranje. Bančniki očitno niso zadovoljni. To bomo skušali pognati. Pred nekaj dnevi je bilo okoli 600 vlog, kjer država garantira najvišje možne mere za odobritev, pa dejansko nobeden še ni bil odobren. Moram povedati, da nima samo Slovenija te težave. Ko se pogovarjam s kolegi po Evropi, nekateri razmišljajo o dodatnih obdavčitvah bank, ki ne sodelujejo pri reševanju gospodarstva v tej situaciji.
Investicije, ki ste jih omenili, so hidroelektrarne na srednji in spodnji Savi. Katere investicije bodo še prišle na vrsto? Je to drugi tir, tretja razvojna os?
Vse pomembne investicije, ki imajo možnosti, da se čim prej zaženejo, in imajo vrednost pet milijonov ali več. Veliko jih je, teh, ki so čakale, ko smo prevzeli vlado, je bilo nekaj sto.
Se pravi, vse največje.
Ne samo tiste, ki so državnega pomena, pač pa tudi tiste, ki so lokalnega. V tretjem paketu omogočamo občinam višji nivo zadolževanja, tako da bo s te strani večja kapaciteta za financiranje nekaterih nujnih investicij.
V ponedeljek ste v parlamentu rekli, da vlada ne načrtuje novega Zujfa, ampak rebalans proračuna. Razmere so, kakršne so. Kako bo država sestavila proračun in kje bo vzela, če bo morala?
Nekatere stvari, ki niso najbolj nujne, pa so bile načrtovane, ker je bilo govora o tem, da je veliko jastogov na mizi, bodo pač morale počakati na prihodnja leta.
Katere?
Ne vem še točno. Ne želimo špekulirati, ker ne mi ne katera druga država nima dokončnih izračunov, kakšna luknja bo nastala. Ne vemo, koliko časa bo ta situacija še trajala. Če bo, kot predvidevamo, bo možno večino tega, kar je nujno – izdatke za plače, brezposelne in financiranje ukrepov v paketih, tudi četrtega, ki bo manjši. Za vse to bodo zagotovljena sredstva, kar pomeni, da ne bo treba nižati pokojnin, ne bo treba skrajševati porodniških ali delati drugih ukrepov, v katere smo bili prisiljeni leta 2012, ko smo prevzeli vlado že v tretjem letu krize.
Še četrti paket ukrepov bo. Koliko jih še predvidevate?
Upam, da čim manj. Odvisno od tega, koliko časa bodo na dnevnem redu vlade ukrepi za obvladovanje epidemije. Še danes smo imeli sedem ali osem točk, povezanih s tem, posebno poglavje smo naredili na dnevnem redu vlade. Ko tam ne bo nobene točke več, ne bo več ukrepov vlade.
Bodo trgovine ostale zaprte ob nedeljah? Ta predlog je dobil veliko večino z vladne in opozicijske strani v prvem branju v DZ-ju. Vlada pa nasprotuje. Gre za različna koncepta – vašega in tistega ministra Počivalška?
Ne, vlada je le rekla, da je to zakon, ki mora pred dokončnim sprejetjem čez socialni dialog. Če je kakšna tema, kjer je potreben dialog med delodajalci in delodajalci, v tem primeru med trgovinsko zbornico ter sindikati zaposlenih v trgovini, potem je to ta zakon. Zelo bi se sprenevedali, če bi imeli delujoč Ekonomsko-socialni svet – ki ga zdaj končni imamo – na drugi strani pa bi sprejemali zakone, ne da bi ta organ sploh razpravljal o tem. Zato je večina koalicije glasovala, da gre zakon v drugo obravnavo. Zdaj bo to obravnavano na ESS-ju in potem bomo sprejeli odločitev. Za zdaj kaže, da bo prepričljiva večina za to, da so trgovine ob nedeljah zaprte, da pa bodo določene izjeme, ki morajo biti, ker del življenja poteka tudi ob nedeljah.
Torej v turističnih krajih …
To se je treba dogovoriti v okviru socialnega dialoga. Pretežni del trgovin bo ob nedeljah zaprt. S tem se ne strinjajo vsi, to ni koalicijska zaveza, ni v koalicijski pogodbi. Ne bodo vse koalicijske stranke za enako rešitev. Odločila bo večina v parlamentu. V veliki meri je odločitev odvisna od tega, kaj bo dorekel Ekonomsko-socialni svet.
T. i. industrija sreče je ena od panog, ki so po koronakrizi zelo ogrožene. Tu so kulturni delavci, ki so zelo nezadovoljni – koncerti, velike prireditve so zaradi zdravstvenih omejitev neizvedljivi. Kulturniki pravijo, da jim vlada ne prisluhne dovolj. Ali vlada načrtuje kakršne koli ukrepe za pomoč kulturnikom?
Vsi, ki so bili kakor koli zaposleni v kulturi ali drugje, tudi samozaposleni, so prvič v zgodovini te države dobili univerzalni temeljni dohodek in ga še dobivajo za maj. Naslavljanje tega problema bo v prihodnosti v veliki meri odvisno od tega, kako bo možno sproščati javno življenje. Če bo epidemiološka slika, ki je v tem trenutku za Slovenijo ugodna, taka ostala – če na dan ne bomo imeli 10 ali več okužb, kar se glede na število epidemiologov in na to, da nimamo aplikacije, še da obvladati – če pa bo število okužb 10 ali 15 dnevno, smo pa v situaciji, v kateri smo bili na začetku marca. In takrat je treba javno življenje zapirati, saj ni možno testirati vseh stikov, ni možno izolirati itd. To je torej ključna stvar. Če bomo stali pod to mejo, potem bo šlo sproščanje naprej in bodo tudi kulturni dogodki, koncerti, festivali. Najprej na prostem, potem v zaprtih prostorih. Nekateri higienski ukrepi bodo ostali, ne bodo pa takšni, da bi omogočali prireditve. Sprošča se organizacija dogodkov do 200 ljudi. Epidemiologi pravijo, da če bo slika stabilna, se s 15. junijem to število dvigne na 500. Potem že skoraj ni več omejitev. Junij je čas, ko se bomo stehtali, in če bo vse v redu, bodo lahko že gasilske veselice in koncerti in vse.
Unija se ukvarja z odgovornostjo zaradi veliko smrti v domovih za starejše. Tudi v Sloveniji se v zadnjih dneh s tem ukvarjamo. Težave izvirajo že od prej. Kaj je nauk za morebitni drugi val epidemije? Je šlo po vašem mnenju kaj narobe?
Marsikaj je šlo narobe, hkrati pa smo lahko vsi srečni in damo za veliko maš, ker 90 odstotkov domov za ostarele – v Sloveniji jih imamo 102 – ni imelo nobene okužbe. Ko se pogovarjam s kolegi po svetu, imajo večje težave. Mi smo imeli tri izbruhe – Metliko, Šmarje pri Jelšah in Ljutomer. Pri Metliki je bila okužba vnesena s smučanja v Italiji, tudi v Šmarju, a tam prek šole. Če bi takrat, ko so ljudje prihajali s počitnic v Italiji, le svetovali, naj ostanejo doma 14 dni, naj ne gredo v službo, saj so nekateri spraševali, potem polovice teh okužb ne bi imeli. Nobena okužba ni nastala v domu za ostarele, nihče iz doma se ni sam šel v Italijo okužit, vse je bilo prineseno. Glede na kritično situacijo v Sloveniji na področju oskrbe starejših, saj 15 let nismo zgradili nobenega novega doma, na nizke plače, ki jih imajo zaposleni v domovih, na pomanjkanje kadra, je treba samo izraziti priznanje in zahvalo vsem tistim, ki so svoje varovance ohranili brez okužbe. In to je bila večina domov. In tudi tistim, ki so se v Metliki, Šmarju pri Jelšah in pozneje v Ljutomeru borili z epidemijo v pravem pomenu besede. Ko je vsak dan rastlo število okuženih. Imajo veliko zaslug, da žrtev ni več.
So po vašem vedenju dobili ustrezno oskrbo, saj pomisleki letijo na vprašanje, ali so imeli vsi starostniki enake možnosti pri zdravstveni oskrbi?
O tem, ali nekdo potrebuje zdravnika, bolnišnico oskrbo ali kaj drugega, ne odloča vlada, minister ali državni sekretar, ampak konkretni zdravnik v konkretnem primeru, kot pri vseh preostalih boleznih. Menim, da je zdravstvena stroka tukaj položila izpit. Če ne bi bilo njih v prvih bojnih linijah, Slovenija ne bi imela take epidemiološke slike in bi šteli mrtve kot na Švedskem ali v Belgiji.
Nekaj naukov o tem, kako bi se dalo bolje, je zagotovo bilo, a o tem morda s stroko.
Naukov je veliko. Prvi je ta, da je potrebno pri nadaljnji organizaciji oskrbe starejših, pri izgradnjah novih domov vzpostaviti nove standarde, ki bodo omogočili, da če pride do izbruha okužbe, dom organizira tako, da se to zameji.
Koalicija je pred dnevi ugotovila, da bo nadaljevala delo, da ni težav. Zakaj ste vprašali koalicijske partnerje, ali gredo jeseni na volitve ali ostanete skupaj?
Ne vem, ali sem jih to vprašal.
Kako pa?
Imeli smo razpravo o tem, kako se organizirati zdaj, ko je bitka na dveh frontah. Po eni strani se še vedno spopadamo s tem, da obvladamo prvi val, da preprečimo drugi val oz. smo ga vsaj sposobni obvladati brez velikega zapiranja javnega življenja. Po drugi strani pa je treba odpravljati posledice epidemije, sprejemati ukrepe, ki niso prijetni in običajni. To je zahtevna stvar. Pogovarjali smo se, kako se organizirati, da bo uresničljivih tudi nekaj prioritet iz koalicijske pogodbe, čeprav so mnoge padle v vodo zaradi drugačne makroekonomske situacije. Dogovorili smo se tudi, da zaradi vseh izzivov, ki so pred nami, vsaj za letos potrebujemo širše sodelovanje. Zato je koalicija danes poslala predlog za obnovitev ali vzpostavitev podobne oblike sodelovanja, kot smo jo imeli v mandatu 2004-2008 – Partnerstvo za razvoj. Vsem strankam in obema poslancema narodnostnih skupnosti predlagamo enak pristop, torej možnost opozicijskih strank, da brez vstopa v koalicijo ali prevzemanja odgovornosti, sodelujejo pri pripravi ključnih zakonskih projektov, ki jih bo treba sprejemati, in tistih, ki bi jih tako ali tako morali. V mandatu 2004-2008 smo na ta način z opozicijo ustanovili 52 sistemskih zakonov. V parlamentu je bilo potem bistveno lažje. Prišli smo do rešitev, do katerih drugače nikoli ne bi.
Ali razmišljate o rekonstrukciji vlade?
Ko bom razmišljal o rekonstrukciji vlade, jo bom naredil, in to boste izvedeli isti dan.
Slišali smo, da je minister Počivalšek razmišljal o tem, da se vrne v poslanske klopi. Nova Slovenija pravi, da so nova razmerja sil zaradi odhodov poslancev iz SMC-ja in da bi bilo o tem treba govoriti. Neki namigi torej so.
V vsaki koaliciji prihaja do tega, čemur pravite rekonstrukcija. Kakšen minister gre, drugi pride, poslanci prestopajo. Za zdaj se s tem ne ukvarjamo, imamo veliko drugega dela. Ko bo prišlo do tega, bomo na izzive odgovorili.
Minister Gantar torej tudi ostaja minister? Ima vaše zaupanje?
Nikoli nisem govoril drugače. Baje so bile neke špekulacije po medijih. Če bi minister Gantar izgubil moje zaupanje, ne bi tega povedal vam, ampak njemu.
Razkritje o nabavi mask je zelo pretreslo javnost, to obvladajo bolje kolegi iz Tarče. Preiskujejo zgodbo tudi vse pristojne institucije v državi. Pri nakupu mask je prišlo zdaj do spremembe, v novem valu bi jih kupovali sami zavodi. Ko pogledate nazaj - je bila napaka, da so bili pri nakupih posredniki?
Možnosti sta bili dve – ali se plačujejo avansi in se veliko nabav ne realizira, denarja pa ne dobiš nazaj ali pa se pogodbe sklepajo s tistimi, ki lahko sami plačajo avanse. Na začetku, ko je kazalo, da bomo plačevali avanse, ste nas na veliko kritizirali.
Pa saj so bili potem tudi avansi – za respiratorje.
Ne, ni jih bilo. Samo na začetku za nekaj pogodb. Za maske, saj je glavni del te opreme osebna zaščitna oprema, to sta bili le dve možnosti. Ko se pogovarjam s kolegi po Evropi, se tisti, ki so plačevali avanse, danes ukvarjajo s tožbami, kako jih dobiti nazaj. Tudi države, kot sta Nemčija, Francija.
Zdaj je sprememba - zavodi kot prej kupujejo sami?
Od 1. junija naprej. Še vedno pa se mora Slovenija bolje pripraviti na morebitno novo epidemijo in trenutno vlada izdeluje pravi državni načrt za epidemijo, kjer bo natančno določeno, kakšen je postopek nabave, na koliko časa se morajo zaloge obnavljati. Uredili bomo to.
Vaša vlada izvaja kadrovske menjave. Zdaj mi boste odgovorili, da so vse vlade izvajale kadrovske menjave, kar drži, pa vendarle me zanima, zakaj je bilo treba zamenjati direktorja Statističnega urada Slovenije.
Zaradi odzivnosti. Ta, ki je bil zamenjan, je bil nastavljen pred kratkim po politični liniji od zunaj.
Ampak je strokovnjak.
Nikoli prej ni delal v zavodu za statistiko ali na kakšnih vodstvenih položajih. Ta, ki je zdaj vršilec dolžnosti, pa je 30 let delal v zavodu za statistiko, tudi na zadnjem natečaju je bil prijavljen, pa ni bil izbran, čeprav je imel boljše reference. Ni član nobene politične stranke. Gre za to, da ta organ deluje strokovno, da je odziven, da se lahko zanesemo na to, da če bomo jutri potrebovali podatke, jih bomo dobili.
A do zdaj jih niste? So bile težave? Če razumemo prav, je bila Lahovnikova skupina tista, ki je potrebovala podatke in jih ni dobila?
Ja, pripombe so prišle iz te smeri. To je bil razlog. Sam ne poznam ne enega ne drugega, ko pa sem videl strokovne reference obeh, pa odločitev na vladi ni bila težka.
Politične razmere so v zadnjih dneh zelo napete. V parlamentu smo videli nočne seje, nekaj hude krvi. Rekli ste, da boste ponudili partnerstvo. Zadeve bo nekako treba umiriti. S katerim od opozicijskih predsednikov pa najlažje sodelujete?
Ne bi delal rangiranja, še posebej zdaj, ko ne veš, koliko časa bo kdo predsednik.
Govorite o Dejanu Židanu, ki je danes odstopil?
Govorim o puškah, ki so v koruzi. Niti se ne ukvarjamo s tem. Vsak, ki ga parlamentarna stranka izvoli za predsednika, je zame upoštevanja vreden sogovornik in z vsakim sem pripravljen sodelovati. Vesel bom, če bo prišlo do večinske odločitve za sodelovanje v partnerstvu. Vzpostavili ga bomo, tudi če ne bodo vsi za. Želim, da se na neki način umirijo strasti. Vem, kako je v opoziciji, ker smo bili v večini političnega življenja v opoziciji. Nikoli nam ni nihče ponudil partnerstva.
Ste pa uporabljali vse parlamentarne metode, ki jih opozicija lahko. Isto dela zdajšnja opozicija.
Povejte mi, kdaj smo mi v prvih 100 dneh vlade vložili interpelacijo.
Zelo veliko interpelacij je vložila vaša stranka, največ.
Ampak nikoli v prvih 100 dneh, sploh pa v času epidemije. To so vse legitimna sredstva opozicije. Res pa je, da smo v situaciji, kot je rekel predsednik Pahor pred kratkim, ko je treba sodelovati in delati ali pa predstaviti alternativo in naj ta alternativa dela. Če se izbere zgolj nagajanje brez alternative, bomo ukrepe, ki jih moramo nujno sprejeti, sprejeli pozno, prepozno. Tudi ta zakon, ki se zdaj obravnava, bi moral biti uveljavljen do ponedeljka. Zdaj bomo to spet reševali z retroaktivnostjo. 16 ur je potekala seja odbora, od tega dve uri vsebine in 14 ur nagajanja.
Ker opozicija pravi, da koalicija ne sprejme nobenega njihovega predloga.
Povejte mi enega, ki ga nismo sprejeli.
Opozicija pravi, da nobenega. Ravno prej sva govorila o nevladnikih.
Pri tretjem koronasvežnju mislim, da ni nič o nevladnikih.
Da se navežem na vaše besede - predsednik Pahor je pozval k strpnemu dialogu in prosil, da se vsi v politiki izogibate žaljivih besed. Javna debata je res na nizkem nivoju, zlasti na družbenih omrežjih, kjer tudi vi veliko sodelujete. Kako vi razumete predsednikov poziv?
Poznate priimek Zugajski? (Josip Zagajski, op. a.) To je oseba, ki je takrat, ko je bil predsednik vlade Borut Pahor, grozila predsedniku vlade z ubojem na nekem vlaku in potem je bila cela drama, aretirali so ga. Te grožnje ni nihče slišal, mislim, da je to rekel policistu. Dobil je visoko zaporno kazen, mislim, da je še vedno v zaporu. Ko sem bil jaz predsednik vlade in mi je z likvidacijo grozil oborožen policist, je bil oproščen in je stvar zastarala. Ko se zdaj grozi z umorom, tožilstvo pravi, da to ni kaznivo dejanje. Uporabljati je treba enake vatle.
Predsednik države tudi pravi, da brez zaupanja javnosti ključnih ukrepov, ki so v sedanjih razmerah nujnih, ne bo mogoče izpeljati. Govori o zaupanju. Zaupanje je vezano tudi na družbeni konsenz, vlada pa odpira fronte – enkrat s kulturniki, enkrat z zelenimi, enkrat s protestniki. Zakaj? Ni v teh razmerah ključno, da gremo k istemu cilju?
Druga svetovna vojna se je začela z napadom Nemčije na Poljsko. Stvar je bila videti približno tako, da je Hitler poslal v poljske uniforme oblečene plačance, ki so napadli neko obmejno postajo in Nemčija je razglasila, da jih je Poljska napadla. Hitler je šel na radio in rekel, da od 4. ure dalje streljajo nazaj. Tako je približno vlada napadla medije in protestnike.
Saj ste vi napisali dopis Vojna z mediji.
Protesti proti tej vladi, kjer so kričali "Ubi Janšu", celo ne v slovenščini, so bili prej, preden se je ta vlada sploh sestavila. Nismo mi napadli protestnikov. Protesti so bili proti vladi, še preden se je vlada sestavila. In to zelo medijsko podžgani in suportirani.
Jasno je, da je vsaka omemba ali poziv k smrti nesprejemljiv. Ali zapisi na Twitterju, poimenovanja naših kolegic, ki po našem mnenju ne spodbujajo tega, kar si želimo, torej, da gremo dalje.
Družbena omrežja so na neki način obramba proti monopolom. So seveda tudi vse drugo, veliko nesnage je in ostalega. A to je možnost, da se posameznik brani. In jaz se samo branim. Če greva v detajle o vaših kolegicah, vam lahko pokažem, kar smo predstavili na sodišču, nekaj 100 zapisov, člankov, objav, lažnivih, obdolžitev, preden je prišlo do te reakcije, ki jo sicer obžalujem. Ni pa bilo mišljeno, kot je bilo nato predstavljeno v tožbi, ki je zdaj sicer padla.
Ali načrtujete kakšne zakonske spremembe na medijskem področju?
Za zdaj opozicija vlaga zakone glede medijev. Ministrstvo za kulturo je podedovalo neke osnutke. Vlada še ni prišla do tega, da bi se s tem ukvarjala. Verjetno se bomo, a za zdaj se ukvarjamo z epidemijo in njenimi posledicami.
Volilna zakonodaja pa je nujna. Predsednik države je napovedal, da bo nagovoril parlament, kar se zgodi izjemoma. V parlamentu je bil že zelo blizu dogovor o ukinitvi okrajev in referenčnem glasu. Zdaj se to začenja znova. Vaša stranka je temu nasprotovala?
Ne, ustavno sodišče ne zahteva ukinitve okrajev, ampak spremembe, da se naredijo približno enaki. Moj okraj, kjer sem bil že večkrat izvoljen, je trikrat večji kot neki Hrastnik. To v proporcionalnem sistemu ni velika težava, a kampanja med 30.000 volivci in 7.000 volivci je nekaj drugega. Kandidati niso v enakopravnem položaju, na koncu pa v proporcionalnem sistemu vsak glas šteje. Imamo tak sistem, da ljudje mislijo, da volijo kandidate, a v resnici dajo glas stranki. Menim, da je ta problem enostavno rešljiv in da ga bomo rešili. Drama se je naredila, ker so nekateri videli v tem priložnost, da se okraji ukinejo. Posledica bi bila, da bi se poslanci v DZ-ju v roku nekaj mandatov skoncentrirali v Ljubljani in preostalih sedmih regijskih središčih.
Kakšna je torej rešitev?
Rešitev je, da se zakon o volilnih okrajih, za katerega je potrebna navadna večina, uskladi z odločbo ustavnega sodišča. Mislim, da bomo do jeseni imeli rešitev, ki bo pila vodo.
Pred in med pogovori s predsednikom vlade in opozicijo se je pred stavbo RTV Slovenija zbrala skupina ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje