Valicon je za MMC sodelujočim v tedenski raziskavi zastavil dve vprašanji. Na vprašanje, kakšno je mnenje o ravnanju vlade in stroke pri ukrepanju za zajezitev okužb z novim koronavirusom v domovih za starejše, jih je 40,4 odstotka odgovorilo, da so ravnali neustrezno in da je bilo med starejšimi v domovih preveč žrtev, 24,3 odstotka jih meni, da so ravnali ustrezno, 21 odstotkov jih ocenjuje, da so ravnali ustrezno, kar se tiče zaščite drugih državljanov, a v škodo populacije v domovih, 10,6 odstotka se jih ne more opredeliti, 3,7 odstotka pa, da ne poznajo dovolj tematike.

Drugo zastavljeno vprašanje je bilo, kaj menijo o ravnanju stroke, ki je dala navodila, da se na osnovi zdravstvenih kartotek odloča, kdo lahko gre v bolnišnico in kdo ne. 32,1 odstotka vprašanih meni, da so ravnali neetično, 23,4 odstotka jih ocenjuje, da so ravnali etično, v dobro zaščite večine državljanov, 22,4 odstotka pa, da so ravnali nesorazmerno, v škodo prebivalcev domov. 11 odstotkov jih je odgovorilo, da se ne morejo opredeliti, 11 odstotkov pa, da te teme ne poznajo dovolj.

Zaskrbljenost prvič pod 50 odstotki

Kot sicer ugotavlja Valicon, je zaskrbljenost prebivalstva prvič od pojava novega koronavirusa padla pod 50 odstotkov. Med zaskrbljene sodi 47 odstotkov vprašanih, med njimi je velika večina zmerno zaskrbljenih, manjši delež pa zelo zaskrbljenih. Stabilizirali so se tudi vzroki za skrb, z izjemo skrbi za delovno mesto – vsak četrti (26 odstotkov) zaposleni izraža skrb za delovno mesto, razlika je statistično značilno višja kot pred tednom dni, ko je bilo takšnih 19 odstotkov zaposlenih. Delež zaposlenih, ki so na čakanju, je ostal enak, to je vsak osmi redno zaposleni (12 odstotkov). Se je pa v zadnjih treh tednih občutno povišal delež tistih, ki poročajo o večjem obsegu dela, delež teh se zdaj giblje okoli četrtine zaposlenih, medtem ko je v aprilu znašal slabo petino.

Znova večja kritičnost do ukrepov vlade

Mineva četrti teden od občutnega sproščanja ukrepov vlade za zajezitev, vsaka sprostitev pa je pospremljena z različnimi občutki. V zadnjih tednih tako na Valiconu zaznavajo nihanje razpoloženja javnosti s spreminjajočo se amplitudo. Če je pretekli teden odpiranje šol pospremila malo večja skrb, se teden dni pozneje skrb znova sprošča, s tem pa spet narašča kritičnost do ukrepov vlade. Da so ukrepi vlade za zajezitev virusa prestrogi, tokrat znova ocenjuje več kot dve petini vprašanih (42 odstotkov), da so premalo strogi pa 12 odstotkov (pretekli teden je bilo to razmerje 34 odstotkov proti 16 odstotkov).

Razlike so statistično značilne. Do spremembe, ki pa ni statistično značilna, je prišlo tudi pri oceni ukrepov vlade za ublažitev gospodarskih posledic krize, razmerje med "bolj ustrezni" in "bolj neustrezni" je poravnano na 22 odstotkov, medtem ko je bilo do zdaj razmerje ves čas v korist tistim, ki menijo, da so "bolj ustrezni". Večina vprašanih (56 odstotkov) te ukrepe sicer ocenjuje kot "deloma ustrezne, deloma neustrezne".

Različno osebno doživljanje položaja

Na Valiconu ves čas spremljajo tudi osebno doživljanje trenutnih razmer. Čeprav se ukrepi sproščajo in zaskrbljenost pada, pa osebno doživljanje trenutnih razmer temu ne sledi, ugotavljajo. Kot so zapisali, lahko družbo v grobem razdelimo v tri skupine: največji delež, dobra tretjina vprašanih (36 odstotkov) opisuje svoj položaj negativno, večina med njimi z odgovorom situacija je "neprijetna, utrujajoča" (31 odstotkov), slaba tretjina z odgovorom "sprejemljiva, nekako gre" (31 odstotkov), natanko tretjina pa, da je situacija normalna, glede na nove razmere (27 odstotkov) oziroma povsem takšna kot pred virusom (6 odstotkov). Izrazita asimetričnost, torej.

Znanost ima zaupanje, a s pridržkom

V tokratni meritvi so v Valiconu preverjali še, v kolikšni meri javnost zaupa znanstvenikom in stroki pri pojasnjevanju izvora virusa. Večina, to je dve tretjini vseh opredeljenih, jim bolj zaupa kot ne, pri tem pa velja poudariti, da se je med temi večina odločila za odgovor "do neke mere" (51 odstotkov), precej manj pa za odgovor "popolnoma jim zaupam" (14 odstotkov), kar kaže na zadržanost, na nekakšno zaupanje s pridržkom.

Preverili so tudi, katera stališča od številnih, ki krožijo predvsem po družbenih omrežjih, so ljudem najbližja pri razlagi izvora virusa. Slaba petina se jih je opredelila za nobeno od ponujenih razlag (med njimi je 6 odstotkov podalo svojo razlago, v večini primerov skladno z različnimi teorijami zarot). Dobra polovica (56 odstotkov) jih meni, da je virus naraven, med njimi pa jih skupno slaba tretjina (29 odstotkov) meni, da je preskočil z živali na človeka in se širi dalje kot drugi virusi, slaba petina (18 odstotkov), da je ušel iz laboratorija kot posledica človeške napake, slaba desetina (9 odstotkov) pa že, da je bil iz laboratorijev izpuščen namenoma. Skupno jih slaba tretjina (30 odstotkov) meni, da je bil virus izpuščen iz laboratorijev namenoma (dve tretjini med njimi, da je bil tudi ustvarjen v laboratoriju), medtem ko 5 odstotkov vprašanih obstoj virusa SARS-CoV-2 zanika.

Vir: Raziskava #Novanormalnost, 26.–28. maj 2020, n = 524; Valicon