Protestniki so se zbrali na Muzejski ploščadi Metelkove, nato pa se premaknili pred stavbo ministrstva za kulturo, ki so ga prelepili z listi, na katerih med drugim opozarjajo na pomen kulture, kar prepoznavajo tudi vodilne evropske države, "ki v času krize za njeno financiranje namenjajo dodatna sredstva". Akcijo je organiziral Aktiv delavk in delavcev v kulturi – po njihovih podatkih se je protesta udeležilo okoli tisoč judi.

Pročelje ministsrtva so prelepili s kopijami poziva, ki so jih razdelili tudi udeležencem. "H kulturi smo se zatekli med epidemijo in kultura nam lahko pomaga državo pognati v smer razvoja tudi po njenem koncu," med drugim pišejo. "Kultura dokazano krepi ustvarjalnost, ki jo bomo ob izzivih prihodnosti zagotovo potrebovali. Ne zaostanimo! Poskrbimo za to, da bomo skupaj s kulturo ostali v družbi najboljših," še piše v pozivu, ki ga podpisuje Aktiv delavk in delavcev v kulturi.

"Naj zakon napiše minister, ki je odprt za vse vrste kulture"
Po besedah članice aktiva, umetnostne zgodovinarke in kritičarke Petje Grafenauer, so z akcijo naslavljali ministrstvo za kulturo, njegovo nedejavnost v smislu, da so bili v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami za kulturo sprejeti samo nujni socialni ukrepi. Drugih odzivov z ministrstva ni bilo, razen kadrovanja, fašistoidnega govora in govora, ki ne pritiče situaciji v kulturi. Ker so pozivi in prošnje različnih društev, stanovskih organizacij in neformalnih skupin ministrstvu ostali brez odgovorov, so se odločili pročelje stavbe prelepiti s pozivi in klicaji.

Kot še pravi, je bil razlog za akcijo po njenih besedah tudi ta, da kulturna politika v slovenskem prostoru ni bila reformirana že ves čas obstoja samostojne države. Kulturniki se zavzemajo za nov zakon za kulturo, za katerega pa si želijo, da ga napiše minister, ki bo odprt za vse vrste kulture.

Protest proti ministrstvu, "ki se je zavilo v molk", medtem ko kultura trpi
Protestniki politiki očitajo, da je sprejela le najnujnejše in kratkoročne socialne ukrepe in prezrla najšibkejše.

Kot je zapisal Aktiv delavk in delavcev v kulturi, je minister za kulturo Vasko Simoniti evropske ministre za kulturo in medije 19. maja po videokonferenci obvestil, da se v Sloveniji izvajajo pravočasni in učinkoviti vladni ukrepi za lajšanje hudih gospodarskih in socialnih posledic krize za kulturni in ustvarjalni sektor. Ta trditev po njihovih besedah ne drži.

Minister Simoniti po njihovem prepričanju "ne kaže niti malo odgovornosti do sektorja, ki bi mu moral v negotovem času služiti še toliko bolj odkrito in nesebično".

Medtem ko so v številnih državah EU-ja sprejeli ukrepe, ki bodo kulturi in umetnosti pomagali živeti in se razvijati, je slovenska politika na področju žive kulture sprejela le najnujnejše in kratkoročne socialne ukrepe. S tem so najbolj prezrti in ogroženi najšibkejši in najvitalnejši deli kulture, ki jo ustvarjajo predvsem pogodbeni, prekarni in samozaposleni, opozarjajo.

Ministrstvu za kulturo očitajo, da se je zavilo v molk. "Za sivimi stenami se stopnjujejo politično motivirane redukcije sektorja v duhovno povsem osiromašeno 'novo kulturo', krepi se antiintelektualizem, na družbenih medijih in forumih se množijo fašistoidni, diskriminatorni in žaljivi pozivi, medtem pa živa kultura propada," so še zapisali.

Ministrstvo: "S prvima dvema paketoma smo dosegli vse, kar so samozaposleni v kulturi zahtevali"
Ministrstvo za kulturo je v svojem odzivu na akcijo zapisalo, da se je po najboljših močeh potrudilo, da je bilo v prvi in drugi protikoronski zakon ujetih kar največ delavcev iz področja kulture. "Potrdimo lahko, da smo izpolnili vse zahteve, ki so bile na nas naslovljene marca in aprila, seveda pa smo vedeli, da bodo prišle nove - bolj ali manj realistične. Preučili bomo vse, hkrati pa se je potrebno zavedati resničnosti, v kateri se je znašel ves svet. Če boste skrbno preučili ukrepe drugih držav, katere navajajo nekateri od teh pozivov, boste hitro ugotovili, da je Slovenija dala svojim državljanom, gospodarstvu in tudi specifično kulturi več kot večina držav EU. Seveda obstajajo parcialni ukrepi, ki jih je sprejela ta ali ona država, Slovenija pa ne – a če pod ukrepi potegnemo črto ugotovimo, da je bila Slovenija neto (tudi do delavcev v kulturi) med najbolj darežljivimi v Evropi."

Poudarili so še, da tretji protikoronski zakon še ni sprejet, da pa so s prvima dvema paketoma dosegli pravzaprav vse, kar so samozaposleni v kulturi zahtevali, hkrati pa še enkrat opozorili na specifičen status kulture v Sloveniji, torej da so javni zavodi večinoma že privzeto financirani s strani države in jim država že zdaj nadomešča dohodke, ki izhajajo iz plač, hkrati pa kljub manku predstav nemoteno plačuje programska sredstva.

Dodajajo, da izpad ni prisoten le v sferi umetnosti. "Vsi gospodarski deležniki si delijo isto usodo, sredstev za pokrivanje vsega izpada pa enostavno ni, iz nič pa jih ne more pričarati ne Republika Slovenija, ne Evropska Unija," so še zapisali, ob tem pa ponovili besede ministra za kulturo Vaska Simonitija na odboru za kulturo: "Če hočemo, da se nekomu da, potem je treba nekomu drugemu vzeti."

"Le z dialogom lahko odkrito izmenjamo svoja stališča – ne moremo pa jih reševati z ulico."
V zvezi s protestom posebej poudarjajo, da izjave o tem, kako ministrstvo za kulturo za področje kulture ni storilo nič, nikakor ne držijo. "Prav tako ne držijo trditve, da je kulturna panoga tako zelo prizadeta, da po pandemiji ne bo preživela, saj se financiranje zaenkrat nemoteno nadaljuje. Ministrstvo je tekoče odgovarjalo na pobude in vprašanja in tudi društvo Asociacija je pri pripravi drugega interventnega zakona poudarilo, da smo upoštevali njihove pripombe. Ministrstvo je prav tako o novostih v zvezi s protikoronsko zakonodajo javnost obveščalo, seveda pa ne moremo od medijev terjati, da posredujejo informacije, ki jih ministrstvo redno v obliki sporočil za javnost redno objavlja na svoji spletni strani. Zato ministrstvo za kulturo vse poziva k dialogu. Z dialogom se kultura začne in konča. Le z dialogom lahko odkrito izmenjamo svoja stališča – ne moremo pa jih reševati z ulico."