Poslanci DZ-ja so prekinili redno sejo in nadaljevali izredno sejo, ki so jo poslanci NSi-ja sklicali s podporo SDS-a in Bojana Dobovška. DZ-ju ob tem predlagajo sprejetje številnih priporočil, opozorili pa so tudi na po njihovem mnenju sporno imenovanje nove uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) in zamenjavo članov upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Predlagateljem izredne seje se zdi najspornejši novi predsednik uprave SDH-ja Marko Jazbec zaradi njegove vloge v upravi NLB-ja. Pod vprašaj postavljajo imenovanje nadzornikov SDH-ja, sporna se jim zdi tudi Barbara Smolnikar, predsednica uprave zavarovalnice NLB-ja Vita. V DUTB-ju pa opozarjajo predvsem na nekdanjega prvega nadzornika NLB-ja Marka Simonetija, ki je zdaj predsednik upravnega odbora.

Korupcija in konflikt interesov
Jernej Vrtovec iz NSi-ja je na izredni seji povedal, da je "prav, da vlada kadruje, a vprašanje je, koga in kako", kot je jasno iz odločitev vlade, je dodal Vrtovec, so bile predvolilne obljube premierja Mira Cerarja o etiki in standardih zgolj prazne besede. Anžeta Logarja iz SDS-a je zmotilo, da sta Jazbec in Simoneti, čeprav sta soodgovorna za nastalo bančno luknjo, "danes dve najmočnejši osebi v državi".

Tako Dobovška kot Jožefa Horvata iz NSi-ja skrbita korupcija in konflikt interesov. Dobovšek je poudaril, da "ker nočemo odkrivati finančnih tokov, se pojavlja terorizem, se pojavlja finančna kriminaliteta in prav to je ključ SDH-ja in DUTB-ja". Horvat je dodal, da eni in isti ljudje prehajajo iz ene institucije v drugo po zvezah in poznanstvih.

Vprašati se je treba, kdaj je nastala bančna luknja
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja ter Branko Zorman (SMC), Matjaž Nemec (SD) in Marija Antonija Kovačič (DeSUS) so poteze glede novih obrazov v SDH-ju in DUTB-ju pospremili z oceno, da gre za uresničevanje načel korporativnega upravljanja in končen umik politike iz kadrovanja. "Nimamo razlogov, da bi dvomili o zakonitosti postopkov," je dejal Zorman.

Kovačičeva je pojasnila, da je popolnoma razumljivo, da so ljudje v dvomih, ko SDH prevzame nekdo, ki je bil v upravi NLB-ja, vendar je treba prisluhniti argumentom. Poslanka DeSUS-a je tako izpostavila, da se je treba vprašati, kdaj je bančna luknja nastala, in dodala, da se strinja, da se politika umakne iz poslovnih odločitev, vendar ne na način, da vse razproda.

"Na obzorju nov tajkunski pohod"
A prav razprodaja državnega premoženja skrbi opozicijo. Suzana Lep Šimenko (SDS) je opozorila, da bodo prijatelji novoimenovanih zdaj lahko za malo denarja prevzeli nadzor nad podjetji v prodaji. "Na obzorju imamo nov tajkunski pohod," je dejala.

Tudi v ZL-ju so opozorili, da je SDH ustanova za privatizacijo, in ne za upravljanje. "Stalno sklicevanje sej, na katerih velikokrat sploh ni glasovanja, kot ga ne bo danes, ne more nadomestiti resnih ukrepov, s katerimi bi take ekscese preprečili," je opozoril Luka Mesec iz ZL-ja. Znova je ponovil njihov predlog, da bi polovico nadzornikov SDH-ja imenovali zaposleni v državnih podjetjih, polovico pa DZ, vendar to ni bilo sprejeto. Še vedno pa se zavzemajo, da bi SDH ustavil privatizacijo Telekoma in Cinkarne ter zaposlenim v Adrii Airwaysu Tehniki omogočil notranji odkup.

Logar je ob tem opozoril na prepletanje povezav in poklicnih poti glavnih akterjev v zgodbi o kadrovanju, Mesec pa je dodal, da "nikakor ni dovolj, če protestiramo proti posameznim obrazom, če sistem ostaja isti: Za Jazbecem bo prišel nov Jazbec, za Švedi v slabi banki bodo prišli novi slabi bankirji".

Seja vlada se je sicer končala brez glasovanja o točkah, ki so jih pripravili predlagatelji. Teh namreč ni podprl niti matični odbor, saj je ocenil, da sta vlada kot predstavnica skupščine DUTB-ja in predsednik nadzornega sveta SDH-ja Damjan Belič za upravo SDH-ja ustrezno pojasnila postopke ter vzroke za zamenjave.