Šoloobveznim otrokom s posebnimi potrebami, ki so upravičeni do spremljevalca za fizično pomoč pri pouku, ta pomoč pripada tudi takrat, ko morajo zaradi invalidnosti ali zdravstvenega stanja šolanje nadaljevati na daljavo, poudarjajo pri zagovorniku načela enakosti.

V tem kontekstu je zagovornik ugotovil diskriminacijo učenke, ki se je morala zaradi svojega zdravstvenega stanja v povezavi z invalidnostjo pouka deloma ali v celoti udeleževati na daljavo. Zaradi gibalne oviranosti sta ji zavod, v katerem se izobražuje, in ministrstvo za izobraževanje priznala pravico do spremljevalke za fizično pomoč pri pouku. Vendar pa ji ministrstvo ni omogočilo, da to možnost uporabi v času, ko je zaradi varstva svojega zdravja šolske obveznosti opravljala doma.

Kot je ministrstvo pojasnilo zagovorniku, po njihovem mnenju za to ni zakonske podlage.

Vendar je zagovornik njihovo sklepanje ocenil kot napačno. Zakon in pravilnik o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami namreč ne določata, da se sme fizična pomoč pri izobraževanju upravičencem nuditi izključno v prostorih zavoda, v katerem se sicer izobražujejo. Določata le, da jim ta pomoč pripada v obdobju šolanja, je ugotovil.

Pomoč ministrstvo priznalo kot ključno za uspešno izvedbo šolanja

Glede na to je odločil, da je bila učenka zaradi svojih osebnih okoliščin invalidnosti in zdravstvenega stanja, zaradi katerih se je morala šolati na daljavo, obravnavana slabše kot njeni sošolci, ki so se šolali v izobraževalnem zavodu in so imeli zato še naprej tudi dostop do fizične pomoči pri pouku. Učenka te pomoči v času šolanja na daljavo ni imela, pa čeprav ji je ministrstvo priznalo takšno pomoč kot ključno za uspešno izvedbo izobraževalnega procesa.

Zagovornik je v odločbi poudaril, da gre v tem primeru za hujšo obliko diskriminacije, saj je bil diskriminatorno obravnavan otrok, pravica do izobraževanja pa je tudi temeljna ustavna pravica. Poudaril je še, da imajo po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov osebe z invalidnostmi pravico do ustreznih prilagoditev pri vključevanju v šolski proces in do prilagoditev šolskega procesa. Država ima tudi po mednarodnih konvencijah o pravicah otrok in invalidov dolžnost, da z aktivnimi ukrepi nevtralizira ovire, ki otrokom s posebnimi potrebami otežujejo enakopravno uresničevanje njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je poudaril.