V osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 je opredeljenih 21 strateških ciljev in 284 ukrepov na šestih področjih. Ukrepi segajo od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih, nekateri so bolj vsebinski, drugi bolj organizacijski, pa tudi takšni, ki trenutno niso izvedljivi, so v torek na predstavitvi osnutka dokumenta pojasnili v strokovni skupini.
V odzivih na osnutek se sicer pojavljajo opozorila o tem, da so številne rešitve nepremišljene. Do predloga sta kritična tudi Damijan Štefanc in Danijela Makovec Radovan, sicer predavatelja na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete, ki sta iz delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 lani izstopila, ker resorno ministrstvo iz zakonodajnega postopka ni umaknilo predloga sprememb zakona o osnovni šoli.
Po mnenju Makovec Radovan, ki je tudi predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dokument vsebuje pomembne poudarke, kot so vzgojno delovanje šol, spodbujanje bralne pismenosti, krepitev državljanske in umetniške vzgoje, trajnostna in inkluzivna naravnanost, izboljšanje kakovosti vzgoje in izobraževanja. Pozdravila je tudi operativno zasnovo dokumenta.
Štefancu se zdi dobro, da bo o dokumentu še potekala širša javna in strokovna razprava. Iz dokumenta je videti, da ga je pripravljala široka skupina strokovnjakov, ki so opravili razmisleke o vrsti področij, je pa zasnovan na način, ki odpira več vprašanj, kot pa prinaša odgovorov, meni. Pričakoval bi tudi spremljajoče strokovno gradivo, ki bo z analizami, empiričnimi podatki in mednarodnimi primerjavami osvetlilo razloge, ki so privedli do rešitev. Brez poznavanja teh ozadij in utemeljitev se je do vrste predlogov nemogoče opredeliti, meni.
Neenakomerno pokrivanje posameznih delov sistema
Makovec Radovan je med področji, ki jih dokument izpušča, med drugim naštela nekatera področja, ki jih ministrstvo trenutno uvaja v zakonodajo (denimo spremembe na področju izobraževanja na domu ter vključevanja učencev priseljencev), aktualno kadrovsko problematiko, področje izobraževanja odraslih in višješolskega izobraževanja in širše strateške razmisleke o upravljanju izobraževanja.
Dokument po njeni oceni zelo neenakomerno pokriva posamezne segmente sistema. "Vtis je, da so več ukrepov pripravili na področjih, pri katerih so bili člani delovnih skupin bolj strokovno in (morda politično) močni. Dokument daje vtis, kot da sta ključni problemski žarišči v našem sistemu vrtec in osnovna šola, z gimnazijo in srednjim poklicnim in strokovnim izobraževanjem pa je vse v redu – z izjemo zaključevanja izobraževanja," je navedla.
Po njenem mnenju je smiselno podpreti zelo izpostavljeno idejo v nacionalnem programu, da je treba izboljšati kakovost našega sistema, vključujoč z izboljšanim sistemom ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in krepitvijo profesionalne odgovornosti vseh vpletenih, a je treba misliti tudi na pravičnost sistema, o čemer "v dokumentu ni besede". Ob tem je opozorila na raziskave, ki kažejo na veliko socialno nepravičnost slovenskega šolstva.
Pomisleki glede predloga o obveznem obiskovanju vrtca
Predšolsko vzgojo pa dokument po oceni predsednice zveze društev pedagoških delavcev vrača v preteklost. Predlaga namreč obvezno obiskovanje vrtca leto pred vstopom v šolo. Tudi Štefanc ima pomisleke ob tem predlogu. Ta bi namreč terjal bodisi spremembo ustave, saj je v njej obvezno samo osnovnošolsko izobraževanje, bodisi podaljševanje osnovnošolskega izobraževanja za eno leto navzdol in posledično uvedbo desetletke, je pojasnil. Pozdravil pa je predlog, da se omeji število oddelkov posameznega vrtca na 40.
Po mnenju Makovec Radovan dokument ne obravnava bistvenih sistemskih ukrepov, ki bi prispevali k povečanju procesne kakovosti vrtca, prav tako v njem ni sistemskih rešitev vključevanja romskih otrok in otrok, katerih prvi jezik ni slovenščina, v vrtec. Kritična je bila tudi do normativa za igralno površino na otroka v vrtcu, ki je v dokumentu postavljen na tri kvadratne metre.
Tako Makovec Radovan kot Štefanc sta se odzvala tudi na predlog o pripravi vzgojnega načrta v vrtcih. Ta po navedbah Makovec Radovan precej preseneča, saj je strokovna podlaga za načrtovanje in izvajanje vzgojnega procesa v vrtcih kurikul za vrtce, ki je kot tak podlaga tudi za njegovo vzgojno delovanje. Tudi Štefancu ni jasno, zakaj bi vrtci pripravljali ta načrt.
Po navedbah Štefanca prav tako ni jasno, kakšni so razmisleki v ozadju predlogov o povečanju ur posameznih predmetov v predmetniku in uvajanju novih predmetov. "Zakaj ravno računalništvo kot nov predmet, ne pa npr. trajnostni razvoj ali okoljska vzgoja," je vprašal. Meni, da je treba jasno utemeljiti, zakaj se uvaja eno predmetno področje, ne pa katero drugo. Prav tako se po njegovem mnenju z eno dodatno uro državljanske vzgoje ne da rešiti težav, ki jih je pokazala mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja.
Med navedenimi ukrepi se zaradi tega, ker ne ve, kaj je z njimi mišljeno, slišijo pa se sporno, ne zna opredeliti tudi denimo do ocenjevanja digitalnega znanja učencev pri posameznih predmetih, dneva dejavnosti za krepitev socialnega in čustvenega učenja, izboljšanja komunikacije z mediji ob poročanju po kriznih dogodkih in priprave priporočilnih seznamov kakovostnih bralnih gradiv. Skrbi ga tudi ideja, da bi učiteljem osnovnih šol zagotavljali povratne informacije o nadaljnji učni uspešnosti njihovih učencev.
Štefanc je opozoril še na nekonsistentnost predlogov glede določanja standardov znanja v učnih načrtih. Težko si denimo predstavlja, kako bodo v učnih načrtih minimalni standardi znanja določeni po razredih, preostali standardi znanja pa po triletjih, je pojasnil.
Nasprotovanje uvedbi obveznega drugega tujega jezika v zadnji triadi
Do predloga so kritični tudi starši, ki nasprotujejo predvsem uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi. Kot je dejala predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) Lara Romih, jim sicer v zvezi še ni uspelo podrobno pogledati osnutka, a je nasprotovanje med starši občutno.
"Na podlagi prvih informacij, ki smo jih zasledili v osnutku nacionalnega programa, je zelo težaven predlog uvedbe drugega tujega jezika v zadnji triadi osnovne šole, kar smo starši opozarjali zadnje leto na delovni skupini za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030, kjer so bili argumenti preslišani," je pojasnila Romih. Kot je poudarila, jim je s skupno podporo ravnateljev, učiteljev in staršev tako uspelo umakniti obvezni drugi tuji jezik v zadnji triadi iz predloga sprememb zakona o osnovni šoli, kjer je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda prisluhnil argumentom.
Da je to negativno presenečenje in da so še zmeraj tudi ravnatelji proti, je po njenih navedbah potrdila tudi predsednica združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič. V odzivu je zapisala, da v združenju podpirajo tako upoštevanje dosežkov nacionalnega preverjanja znanja kot eno izmed meril, kadar bo potrebna omejitev vpisa v programih srednješolskega izobraževanja, kot tudi uvedbo tujega jezika v prvi razred osnovne šole kot obvezni predmet. Večina članov medtem po navedbah Mihelič nasprotuje uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje