Neviu Vižintinu so orade že pred štirimi leti pojedle vse užitne klapavice na gojišču, z mladicami vred. Ni bil edini. V Strunjanu, kjer klapavice gojita še dva najemnika, Mytilus in Prosub, so orade čez noč pojedle vse.

"Prosub je imel tukaj leta 2019 gojišča. Orade so mu čez noč pojedle med 70 in 80 ton in je izgubil vse. Samo sodi so prišli ven iz vode. To so ogromne jate rib in ne vemo, kdaj pridejo. Tam lahko mečemo mreže deset dni, orade pa pridejo enajsti dan in vse pojedo," je pojasnil Vižintin.

Še leta 2018 so vsi slovenski pridelovalci školjk na treh gojitvenih območjih skupaj pridelali več kot 600 ton užitnih klapavic. Letos pa manj kot pet odstotkov te količine.

Tudi Vižintin jih že nekaj let pridela le za vzorec. Zato je izkoristil ponujeno priložnost in državo zaprosil za finančno pomoč, a mu jo je ta odmerila na podlagi izpada dohodka za obdobje, ko školjk že ni imel več. "Nam so izračunali izpad dohodka iz leta 2022/2023. Kako bi lahko imel v tistem letu dohodek, če nisem imel školjk? Prejel sem le 413 evrov."

V letih pred pojavom orad jih je pridelal tudi do deset ton, kar bi bil danes odličen zaslužek, pravi. "Lani sem imel ceno po štiri evre. Letos se je cena dvignila na pet oziroma šest evrov, tudi po sedem evrov se prodajajo. Bilo bi v redu, če bi imel dve toni, ampak jih nimam," je pojasnil.

Na težavo so školjkarji več let opozarjali pristojne na ministrstvu za kmetijstvo, a brez uspeha, tudi zato, ker se z vsako jato orad tam pojavijo novi ljudje, pravi Vižintin. Vprašanja smo naslovili tudi nanje, a na odgovore še čakamo.