V Sloveniji je trenutno osem objektov, kjer se lahko začasno skladiščijo neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) do dokončnega uničenja na poligonu v Povhovi jami, so na obrambnem ministrstvu zapisali v odgovorih na MMC-jeva vprašanja. Po prejemu obvestila o vlomu so na kraj dogodka odšli delavci obveščevalno-varnostne službe ter inšpektoratov Morsa, ki so spremljali pripadnike policije. "Uveden je bil predkazenski postopek, preiskavo pa vodi policija v sodelovanju s pristojnimi organi ministrstva za obrambo. Postopek usmerja Okrožno državno tožilstvo v Kopru."

Javnost je bila o dogodku in izginotju 20 nemških ročnih minometov, ki jim je potekel rok uporabe, a so še vedno nevarni, obveščena šele 4. junija, dobra dva tedna po dogodku. Preiskava še poteka, zato v tem trenutku ni mogoče govoriti o posledicah vloma, pravijo na Morsu. "Zaradi interesa preiskave javnosti nismo mogli obvestiti. Vsekakor pa bomo javnost obveščali o konkretnih ugotovitvah po zaključku predkazenskega postopka," odgovarjajo na Morsu.

Ob tem pojasnjujejo, da orožje, ki je v rabi, varuje Slovenska vojska. "V primeru Povhove jame pa gre za objekt, ki ga upravlja Uprava RS za zaščito in reševanje in v katerem začasno, do dokončnega uničenja, hranijo neeksplodirana ubojna sredstva, ki v večini predstavljajo eksplozivna telesa iz različnih vojaških dejstvovanj na območju Slovenije v različnih zgodovinskih obdobjih."

G7: Delovali smo korektno in strokovno
Preiskava pa je usmerjena tudi v ugotavljanje ustreznosti varovanja tovrstnih centrov oziroma v ugotavljanje spoštovanja predpisov s področja varovanja ter pogodbenih določil. "Naročniku smo posredovali poročilo o dogodku, nismo pa pristojni za ugotavljanje odgovornosti. Izvedli pa smo notranjo preiskavo v G7 in po do zdaj ugotovljenih dejstvih je G7 korektno in strokovno izvajal vse aktivnosti, dogovorjene po pogodbi," pa so v zvezi s tem za MMC sporočili iz družbe za varovanje G7, ki je v tem primeru pogodbeni partner Uprave za zaščito in reševanje.

Omenjeno podjetje je v Povhovi jami izvajalo intervencijo na alarmni signal in povezavo na varnostno-nadzorni center. "Izvajali smo tudi pogodbeno dogovorjeno število obhodov varnostnika. Nismo pa namestili in vzdrževali tehničnega dela varovanja. 24-urno fizično varovanje objekta izvajamo po naročilu naročnika, in sicer od 27. maja."

Prvi izsledki inšpektorskega nadzora: manjkajoče evidence o uničenju
Tudi Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je takoj, ko je ministrstvo izvedelo za (domnevni) vlom, začel postopke inšpekcijskega nadzora oz. celovitega nadzora sistema varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, je povedal glavni inšpektor Milivoj Dolščak. Kot je pojasnil, so najprej pregledali poligon 208 pri Pivki, ki je namenjen usposabljanju enot za varstvo pred NUS-i, hkrati pa se je začel tudi pregled vseh objektov za začasno skladiščenje NUS-ov.

Prve ugotovitve so po njegovih besedah pokazale, da enotna evidenca o sredstvih, ki so se nahajala v skladišču, ni obstajala, pač pa so se vodile na različnih mestih. Po dosedanjih ugotovitvah v inšpekcijskem nadzoru niso našli evidenc o uničenju 12 protioklepnih sredstev in 57 ročnih bomb. Na vprašanje, ali ta sredstva manjkajo, če ni evidenc o njihovem uničenju, je odgovoril, da tega ne more reči. "Lahko pa rečem, da na podlagi dosedanjega nadzora iz evidenc ni razvidno, da so bila uničena," je dejal.

B. K./L. D.