Solidarnost, ki prežema Slovenijo ob najhujši katastrofi po osamosvojitvi, smo na RTV Slovenija strnili v dobrodelnem dnevu. Ves dan bomo na Radiu Slovenija in spletni strani objavljali osebne zgodbe, povezane s poplavami, sočasno pa zbiramo sredstva za pomoč najbolj prizadetim. S klicem na 01 472 00 11 ali SMS-om DARUJ5 oz. DARUJ10 na 1919 lahko s prispevkom pomagate tudi vi.

Sorodna novica Dobrodelna akcija RTV Slovenija: darujete lahko na 01 472 00 11 ali s SMS-om

Ob 20. uri bo na TV SLO 1 posebna oddaja, v kateri bomo prikazali vse razsežnosti naravne katastrofe, ki je Slovenijo prizadela pretekli konec tedna – od krajev, ki so povsem neprepoznavni, odločnosti, poguma in vztrajnosti v najskrajnejših trenutkih do izjemnega odziva ljudi, ki so priskočili na pomoč.

Spodaj bomo sproti nizali zgodbe, povezane s poplavami. Poslušate jih lahko s klikom na fotografijo.

Mitja Peček se je pogovarjal s poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom, ki med drugim poziva k uporabi spletne aplikacije Poplave 2023, saj je koordinacija prostovoljcev tako lažja in preglednejša: “V ponedeljek ne moremo vsi pomagati na poplavljenih območjih, je prenevarno. Da bo ta pomoč čim bolj organizirana, se, prosim, prijavite v spletni aplikaciji. Poiščite tudi lokalne humanitarne organizacije, morda potrebujejo pomoč v skladišču. Morda vprašate domače gasilsko društvo ali počistite domač gasilski dom."

"Ko se nekaj zgodi, nimamo nekih posebnih navodil. Na to se pripravljamo takrat, ko ni nič. Veliko vlagamo v usposabljanje, izobraževanje in predvsem v varnost," je o intervencijah gasilcev po poplavah dejal poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Glede na to, v kakšnih razmerah in na kakšnem terenu delujejo gasilci, je po Petkovih besedah sorazmerno malo nesreč. "Vseeno smo na neki pravi poti in kljub vsemu zelo kakovostno pomagamo ljudem v tako težkih situacijah, kot so bile te poplave," je dejal.

Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste-Polje, je na terenu videla že veliko intimnih tragedij, a sinočnji jo je presunil. Kot je povedala za Val 202, je "naletela na hišo, ki je bila s hudournikom popolnoma zasuta, v njej pa sta bila tri dni stara novorojenčka dvojčka. Naletela sem na očka samohranilca, ki je skušal storiti samomor. Maja je plačal zadnje posojilo za hišo, plaz mu jo je popolnoma porušil. Naletela sem na gospoda, ki je teden dni pred ujmo uredil zadnji kos pročelja, plaz in voda sta mu vzela vse, hkrati pa skrbi za nepokretno mamo. Vsi so bili v strahotnem obupu, niso vedeli, ne kako ne kaj. En sam strah, en sam šok, ena sama panika."

Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij v Zgornji Savinjski dolini še oskrbujejo s helikopterjem, povsod je zagotovljena električna energija. Prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno–Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak, ki sta se pogovarjala tudi s pomočnikom poveljnika tamkajšnje gasilske zveze Gregorjem Križnikom in z Ilko Kramar Marolt, sekretarko območne enote Rdečega križa Zgornja Savinjska dolina.

Aleš Smrekar se je pogovarjal tudi z Nejcem iz Trbiža, ki so mu začeli rušiti hišo – statika, ki sta si prišla ogledat stavbo, katere streha se je že sesedla v spodnje nadstropje, sta namreč lahko le odmahnila z roko in dejala, da ni več kaj čakati. "Rekla sta, naj rešimo, kar lahko. Tako so včeraj prišli prijatelji in izpraznili tri tedne staro stanovanje," je v pogovoru povedal Nejc. Od petih objektov bo ostal le tri leta star hlev.

Na dan prihajajo izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev.

Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom opisal, kako sta s Frančkom Strmčnikom v kraju Struge s pomočjo improvizirane tirolske žičnice zadnjih hip rešila 16 ljudi. Domačini pa so Matiji Mastnaku opisovali trenutke groze v petek dopoldne. Podrobneje lahko dogajanje v Strugah preberete tukaj.

V Črno na Koroškem se je terenska ekipa Vala 202 čez Sleme peljala za gasilskim konvojem, ki je prišel na pomoč v dolino pod Peco. Štab, kjer poteka vsa organizacija, je v Centru za usposabljanje delo in varstvo. Tam je od zgodnjih jutranjih ur pravo mravljišče vseh, ki skrbijo za koordinacijo dela in sanacije, nudijo tudi psihološko pomoč. Ena izmed najbolj zaposlenih je županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, ki jo je novica o tem, da se na Koroškem napovedujejo hude poplave, ujela v Dalmaciji. Pogovarjal se je Gašper Andrinek.

Kar se je dogajalo v zadnjih dneh, je povezalo sicer razdeljeno Koroško. Pa ne le domačine, tudi obiskovalce, turiste. Na Prevaljah je Metka Pirc spoznala Nicka Simmonsa, Angleža, ki je vskočil s popravilom dotrajanih in nedelujočih črpalk za črpanje vode.

Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif, ki je od četrtka zvečer sproti spremljala dogajanje na Gorenjskem. "Veliko zgodb je bilo pretekle dni, veliko srečno rešenih življenj," pravi Jocif, ob tem pa dodaja, da so morda v ozadju ostale zgodbe ljudi iz odročnih krajev, kamor so se reševalne ekipe prebile šele včeraj. "V taki nesreči spoznaš prijatelje," ji je med drugim povedal Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo. "Vso noč je grozno bobnelo, ves čas sem bil zunaj," se spominja.

Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD-ja Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem, in predsednikom Gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom. Oblak je pojasnil, da v tem trenutku z vozili še vedno ni dostopnih približno 10 hiš. "Te hiše sicer oskrbujemo gasilci po pešpoti." Ogroženih pa je še nekje 70 hiš, pri čemer se številka ves čas spreminja – za posamezne strokovnjaki ugotavljajo, da so varne za bivanje, za druge pa ugotavljajo, da niso več varne oz. da so potrebne dodatne ocene njihove ogroženosti, pojasnjuje.

Na Gorenjskem se je vse skupaj začelo z močnim deževjem prejšnji četrtek, najprej so na tem koncu Slovenije reke prestopile bregove. V Poljanski dolini, Škofji Loki in Selški dolini se je bližala katastrofa. Tamkajšnji prebivalci so navajeni pravilnega vedenja ob deževju. A vseeno je bil prejšnji četrtek povsem drugačen. Sploh pa dnevi, ki so sledili. Ti so nekaterim za vedno spremenili življenja. Zgodbe prebivalcev, reševalcev, županov, prostovoljcev in samih rek so na Valu 202 zbrali v reportažo iz Poljanske in Selške doline ter seveda Škofje Loke.

Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič, in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.

V Medvodah so zadnje dni na delu številne intervencijske ekipe, pridružili so se jim številni prostovoljci. Na pomoč pri odvozu nepregledne količine smeti, odpadkov in naplavin so s tovornjaki prišli celo iz prijateljskih občin Koper in Kočevje, številni pa se čudijo, kako jo je v središču kraja brez večjih posledic odnesla stavbe knjižnice. V Medvodah je bil Luka Hvalc:

Na Koroški Beli so pretekli konec tedna opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so v torek sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh, in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel, ter igralec, Gregor Čušin, ki je bil eden izmed prebivalcev, ki so jih zaradi plazu evakuirali.

V Mostah pri Žirovnici je odneslo 100 metrov lokalne ceste. Domačinki Karla in Veronika sta Roku Valenčiču opisali, kako je bilo slišati dogajanje v tisti usodni noči. Prebivalci sicer imajo povezavo do Jesenic, cesta je na novo urejena, le pot je daljša.

Gasilec in pek Tomaž Steblovnik je za 24 ur ostal ujet med plazovi – s kombijem kruha. S sodelavcem sta ga podelila med krajane, kamor sta se zatekla. Ko ju je rešil helikopter, Tomaž ni odlašal in odšel kot radioamater pomagat v klicni center. V družinski hiši, ki jo je Savinja poplavila do prvega nadstropja, je poudarjal, da je njuna zgodba samo malenkost v primerjavi z drugimi. Pokazal je na hišo nedaleč stran: "Mlad par, nova hiša, dve noči sta spala v njej, zdaj je napol uničena." Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek:

Ena od zgodb, ki je poplavni konec tedna odmevala na družbenih omrežjih, je tudi zgodba o iskalni akciji velikega rjavega člana belgijske družine na štirih tacah, Cooperja, ki ga je odnesla deroča voda v kampu Menina v Zgornji Savinjski dolini. Njegova za las rešena človeška družina je po neurju prek družbenih omrežij obupana prosila za pomoč. V Rečici ob Savinji jih je obiskala ekipa Radia Si:

Gasilci iz 11 občin obalno-kraške gasilske regije so na pomoč prizadetim v poplavah odšli že v petek zvečer. Takrat se je proti območju Komende odpravilo 150 prostovoljnih in poklicnih gasilcev z 41 vozili. Do danes je na prizadetih območjih pomagalo že skoraj 1000 gasilcev iz južne Primorske. Vesna Potočar Godnič je pred mikrofon povabila poveljnika obalno-kraške gasilske zveze Marka Adamiča:

Kaj pomeni, da v nesreči ne ostaneš sam, zelo dobro vedo primorski gasilci, ki jim je ob lanskem požaru na Krasu na pomoč priskočila vsa Slovenija. Konvoji gasilskih vozil iz Primorske so zdaj obrnjeni proti vzhodu države. Na začetku tedna so bili gasilci iz severnoprimorske regije med prvimi, ki se jim je uspelo prebiti v Črno na Koroškem. Med njimi je bil tudi Andrej Ponikvar, gasilec Simon Luvin pa je bil v Mengšu. Ob vrnitvi sta povedala, da ju bodo posledice, ki jih je za sabo pustila razbesnela voda, in nemoč ljudi še dolgo spremljale. Z obema se je pogovarjala Nataša Uršič:

Deroči vodotoki in pustošenje narave so v tesni dolini ob potoku v hribih med Ljubnim ob Savinji in Lučami ujeli tudi duhovnika Karla Gržana, kaplana v Lučah in Solčavi. Zdaj ima znova vsaj telefonsko zvezo, še vedno pa je odrezan od sveta. Z njim se je pogovarjala Maja Ratej.

"Zgornja Savinjska dolina nikoli več ne bo takšna, kot je bila. Tudi leta 1990 jo je voda preoblikovala in tako bo spremenjena tudi zdaj. Reka je znova pokazala, da utesnjenost vodotokov ne pomeni nič dobrega, v prihodnje bo vodi nujno treba dati pot in je ne utesnjevati. Prebivalci so prizadeti na celotnem območju. Vsi si pomagajo in delujejo usklajeno," je za Val 202 povedal Gregor Križnik, pomočnik poveljnika Gasilske zveze za Zgornjesavinjsko dolino in operater na številki 112.

Nada Jamšek, ki skupaj z možem Martinom v Mostah pri Komendi skrbi za 120-glavo čredo živine, pravi, da je živina poplave presenetljivo dobro prenesla: "Odplavilo je hrano, bale, orodje, krmila, celo velike traktorske gume je odneslo … vse je šlo … celo do sosednje vasi. Ogromno stvari pogrešamo. Z možem zaradi visoke vode dolgo nisva mogla do krav, saj je voda na dvorišču preveč drla. Lahko sva jih le nemočno poslušala, kako so z glasnim mukanjem iskale pomoč. Po nekem čudežu se so snele z verige in našle pot ven, najmanjšim teličkom žal ni uspelo. Šest jih je odplavilo, trupel dveh še nismo našli." Pogovoru, ki ga je opravila Maja Ratej, lahko prisluhnete:

Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija, je v pogovoru z Mojco Delač za Prvi spregovoril o današnji akciji in pomenu javnega servisa, pa tudi o dozdajšnjem poročanju RTV Slovenija o poplavah.