Kot pojasnjuje Nussdorferjeva, predsednica Belega obroča Slovenije, je po njenem prav, da se prepove vsakršna oblika telesnega kaznovanja otrok. To ne pomeni, da se kdo ne bo še vedno spozabil, a vsekakor je bolj od fizičnega kaznovanja po njenih besedah na mestu pogovor.

"Predstavljajte si, kako bi se počutili, ko bi vam nekdo v vaši bližini prisolil klofuto. Tudi če bi si jo zelo zaslužili, morda zaradi nesramnega vedenja, jezikanja, česa hudega, kar ste nekomu naredili, bi onemeli, se počutili osramočeni, morda reagirali z udarcem nazaj ali še s čim hujšim. Otrok, ki raste s klofutami, se spreminja, tudi sam bo pozneje reagiral z nasiljem, vrnil milo za drago …," dodaja.

Nussdorferjeva še pravi, da je bilo že zdaj na tem področju marsikaj urejeno, poznano je, denimo, kaznivo dejanje zanemarjanja otrok in surovega ravnanja z njimi; a v kazenski postopek se ne gre, preden se ne izčrpajo druge možnosti. "Zato je dobro, da se o nasilju pogovarjamo, da ga ne dopuščamo in mu tako v družini kot v šoli, kamor se običajno širi iz družin, postavimo ničelno toleranco."

Z otrokom se bo še pred odvetnikom pogovarjal zagovornik
Novi zakonik uvaja tudi institucijo zagovornika otrok. Kot nam je povedala Vlasta Nussdorfer, je zagovorništvo otrok trenutno pilotski projekt pri varuhu človekovih pravic. "Gre za otrokov glas. Že to, da ga nekdo posluša zunaj doma, kjer očitno ni vse v redu in prihaja do kolizij interesov, je izjemnega pomena."

Do zdaj smo v kazenskih postopkih srečevali le poblaščence mladoletnih oškodovancev, torej odvetnike, zdaj pa bodo že pred njimi svoje delo opravili zagovorniki in jim "predali" otroka z vsemi sporočili, pojasnjuje Nussdorferjeva.

Kako pa inštitut varuha opredeljujejo na ministrstvu za delo? "Osnovna dolžnost zagovornikov (trenutno je usposobljenih že približno 20 zagovornikov, še 20 pa se jih usposablja) je skrb za uveljavljanje otrokovih koristi in interesov v primerih, ko zakoniti zastopniki odpovedo. Otroku se postavi zagovornika v postopkih in situacijah, ko so ogroženi njegovi interesi. Predvsem bo šlo za postopke, ko so si koristi staršev in otroka v nasprotju ali ko starši zaradi različnih razlogov ne morejo ali ne želijo zaradi zasledovanja svojih lastnih ciljev, zasledovati otrokove dobrobiti," navajajo.

Manj pristojnosti CSD-jem, več sodiščem
Odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka bi se po novem prenesla s centrov za socialno delo na sodišča. Kot pravi Nussdorferjeva, so se že zdaj odločitve o zaupanju otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo prenesle na sodišča, kar je med drugim prineslo pripombe o prepočasnih postopkih, stranke pa na sodiščih izkoriščajo vsa pravna sredstva, tako da sta obe strani redko zadovoljni. Zato morajo biti ti postopki v prihodnje bistveno krajši, opozarja naša sogovornica - sodišče bo moralo v 45 dneh od prejema predloga začeti postopek o varstvu koristi otrok, izvedenci bodo morali izdelati mnenja v 60 dneh, centri za socialno delo v 30 dneh.

Na očeh tudi javne ustanove
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo zaprosili še za nekaj drugih pojasnil. Kot pojasnjujejo, je problematiko nasilja v družini že do zdaj urejal zakon o preprečevanju nasilja v družini. Zdaj pa so skladno s priporočili Sveta Evrope želeli storiti še korak naprej, zato so kot nedopustno opredelili sleherno telesno kaznovanje otroka, ne le od staršev, ampak tudi od javnih ustanov, kakršne so šole in vrtci.

In kakšne bodo sankcije v primeru nasilja?
Predlog navaja tri vrste ukrepov za varstvo koristi otrok. O nujnih odloča center za socialno delo, gre pa za takojšnji odvzem otroka staršem v primerih, ko je otrok hudo ogrožen. O začasnih ukrepih odločajo sodišča, mednje pa sodijo odvzem staršem in namestitev v zavodu ali pri rejnikih, odredba o prepovedi ali omejtvi stikov, o varstvu in vzgoji, načinu preživljanja, izselitvi nasilnega člana družine iz stanovanja, odredba o zdravniškem pregledu ipd. Odvzem otroka staršem, namestitev v zavod, omejitev stikov in odvzem starševske skrbi pa se lahko izvajajo tudi kot trajni ukrepi.

Na novosti so se že odzvali tudi v uradu varuha človekovih pravic, od koder so za MMC sporočili, da bodo predlog preučili in sporočili morebitne pripombe nanj. Načeloma pa ugotavljajo, da predlog omenja prav teme, na katere je varuh opozarjal že več let.

Ana Svenšek