Kot so pojasnili pripravljavci predloga, bi z zakonikom uredili celotno družinsko pravo in v interesu koristi otroka krepil vpliv države na odnose znotraj družine, predvsem s posegom v te odnose, kadar bi bilo to potrebno. Poleg varstva otrok so kot dodaten vzrok za pripravo Družinskega zakonika navedli še prilagoditev zakonodaje razvoju družbenih odnosov na tem področju, različnim oblikam družinskih skupnosti, torej družbeni realnosti.

Med cilji zakona tako navajajo izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, hitrejše reševanje zadev na družinskem podoročju ter okrepitev strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo.

Širši pojem družine
Že sam pojem družine je v predlogu zakonika zasnovan širše kot v veljavnem zakonu. Tako bi se za družino štele tudi nekatere skupnosti otroka z odraslim, ki ni njegov roditelj ali posvojitelja, pod pogojema, da bi bil ta odnos dolgotrajen ter da bi bila ta skupnost pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok. Prav tako za pojem družine ni treba, da gre za skupnost otroka z dvema staršema, temveč zadostuje, da živi otrok z enim roditeljem oziroma odraslim, ki skrbi zanj.

Novosti glede zakonskih in zunajzakonskih skupnosti
Če bo zakonik sprejet, se spremembe obetajo tudi na področju zakonskih in zunajzakonskih zvez. Tako se kot zakonska zveza ne določa več le življenjska skupnost moškega in ženske, temveč skupnost dveh oseb istega ali različnega spola, kar bi pomenilo, da bi se Slovenija pridružila peščici držav, kjer si večno zvestobo lahko obljubi tudi homoseksualni par.

Vedno več je parov, ki se ne odločijo svoje zveze potrditi s poroko, s predlogom pa bi se jim prvič priznalo pravne posledice te zveze. Tako se dopolnjuje definicija zakonske zveze, ki pa jo v primeru rojstva ali posvojitve otroka ne bi bilo treba dokazovati.

Mogoča poroka brez prič
In če omenjamo poroke - novosti so predvidene tudi glede samega sklepanja zakonske zveze. Poroko bi bilo mogoče skleniti le pred matičarjem in brez prič. Obenem bi omogočili ponovitev slovesnosti ob jubileju.

Na zakonsko zvezo se navzuje še ena novost - vsebina in določitev vsebine premoženja in premoženjske ureditve z ženitno pogodbo.

Posebna pozornost otrokom
A kot že omenjeno, se precej novosti nanaša na varstvo koristi otrok. Zakonik tako določa nujne ukrepe, začasne ukrepe in ukrepe trajnejšega značaja. Med nujne ukrepe spadajo odvzem otroka, kadar je ta hudo ogrožen in zato ni treba čakati na odredbo sodišča. Hkrati je predvideno še priznanje otroka pred njegovim rojstvom.

A ob vseh novosti največ prahu dviguje prav posvojitev otrok. Otroka bi zdaj lahko posvojila tudi zunajzakonska in istospolna partnerja, prav tako pa je predlagana vzpostavitev centralne zbirke otrok in kandidatov za posvojitev. Glede pravic otrok nov zakonik opredeljuje še novosti v rejništvu, dolžnosti preživljanja med starši in otroki ter skrbništvu.

Uvedli bi otroškega ombudsmana
Da bi bile otrokove pravice res zaščitene, sta predlagana še dva ukrepa: prepoved telesnega kaznovanja otrok in uvedba insituta zagovornika otroka. V Sloveniji posebnega varuha otrokovih pravic še ni, obstaja le posebna skupina, ki deluje na področju varstva pravic otrok in mladih. S tem se ukvarjajo namestnik varuha in dve strokovni sodelavki.

Prvi otroški ombudsan je bil leta 1982 na Norveškem, za to pa so se odločili, ker so otroci posebno ranljiva skupina, odvisna od odraslih, nimajo posebne politične moči, nimajo volilne pravice in možnosti lobiranja ter imajo omejen pristop do pritožbenih mehanizmov.

Zatem so institut otroškega ombudsmana ustanovili še na Švedskem, Danskem, Finskem in na Islandiji, v Franciji, na Irskem, Malti, Poljskem. Varuh človekovih pravic deluje tudi na Cipru, v Litvi, Luksemburgu, Srbiji, na Hrvaškem in Nizozemskem. Na lokalni ravni ombudsmani delujejo še v Avstriji, Belgiji, Španiji, Walesu in na Škotskem.

Zakon je danes prišel v javno razpravo, pripombe pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pričakuje do 31. oktobra. V tem času je zagotovo pričakovati burno razpravo in odzive.