Vlada je predlog sprememb obrtnega zakona pripravila, potem ko so se člani obrtno-podjetniške zbornice za odpravo obveznega članstva izrekli na volitvah. Državni sekretar Uroš Rožič je poslancem pojasnil, da je vlada pri pripravi novele želela slediti izhodiščem OZS-ja in jo opredelila kot edinega reprezentativnega predstavnika obrti ter ji podelila izvajanje tudi obstoječih javnih pooblastil.

Z novelo se odpravlja vpis v obrtni register za obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere ni potrebna ustrezna poklicna kvalifikacija, ohranja se pa vpis za tiste obrtne dejavnosti, kjer je poklicna kvalifikacija še vedno potrebna. Rožič je pojasnil, da se spreminja tudi definicija obrti, in sicer na način, da se po novem ne nanaša več na samo klasifikacijo dejavnosti, ampak na način izvajanja dejavnosti pri obrtnikih. Posebej so opredelili, da se premoženje OZS-ja ne sme v nobenem primeru deliti med člane, torej tudi če bi prišlo do racionalizacije mreže pri OZS-ju, bi se to lahko zgodilo samo na način, da se premoženje določene območne zbornice priključi premoženju druge območne zbornice ali pa OZS-ja.

Nova pooblastila
Zbornici se dodajajo nova javna pooblastila, in sicer za izdajo EU-potrdil, torej potrdilo o zakonitem opravljanju reguliranih dejavnosti v Sloveniji, prijava čezmejnega občasnega opravljanja obrtnih dejavnosti in pa priznavanje poklicne kvalifikacije. V prehodnih določbah je določeno, da se mora statut OZS-ja v roku šestih mesecev uskladiti z novim zakonom in tudi da je izstop iz članstva zbornice mogoč po šestih mesecih od uveljavitve zakona.

V SDS-u bodo predlog novele zakona podprli v prvem branju, pričakujejo pa, da se v obravnavi dopolnjuje, je pojasnil Danijel Krivec. Izpostavil je, da predlog zakona gradi na prostovoljnem združevanju, na načelu sorazmernosti, načelu enakih možnosti, načelu enakopravnosti, pospeševanja podjetništva in vzpodbujanja srednjih in malih podjetji.

Novela je nedodelana in iz OZS-ja ustvarja hibrid med zasebno in javno zbornico, pa je poudaril Branko Ficko (PS). Strinja se, da je treba spremeniti obrtni zakon, a ne na tak način, saj da je preveč nedoslednosti, predvsem pa predlog zakona ni usklajen z območnimi zbornicami. Renata Brunskole (PS) pa je dodala, da je predlog novele čista norija in da vodi na pot, ki bo obrtnike razdruževala.

Vlada z novelo dela preveliko liberalizacijo poklicev
Poslanci SD-ja menijo, da vlada dela preveliko liberalizacijo poklicev, kar lahko okrni kakovost storitev. Deregulacija poklicev pa naj bi vodila v razvrednotenje obrtnih dejavnosti. V prvem delu zakona ne bodo nasprotovali, od vlade in ministra pa pričakujejo, da bosta resno pristopila k oblikovanju dogovora, ki bo ugoden za obrtnike. Mirko Brulc je opozoril, da nimamo več gospodarstva, če nam obrt umre. "Čim slabša je ta zbornica, tem lažje vlada dela po svojem videnju," je dejal in dodal, da bi, če bi ljudi vprašali, ali je državni zbor potreben ali ne, dobili odgovor, da niso potrebni.

V DL-ju se zavzemajo za ukinitev obveznega članstva v vseh zbornicah, saj to onemogoča monopolno zastopanje skupin v razmerju do države, je poudarila Kristina Valenčič. Da je novela naslednji korak med težko pričakovanimi spremembami za finančno razbremenitev malega gospodarstva, meni Janez Ribič (SLS).

Ivan Hršak (DeSUS) je opozoril, da obstaja možnost upada članstva. Ob tem pa je izpostavil, da bo od delovanja zbornice odvisno, koliko članov ji bo uspelo obdržati in pridobiti. Jožef Horvat (NSi) pa je dejal, da novela poenostavlja določene postopke z vpisom v register in dopušča obrtnikom v druge zbornice. Upa, da bo delovanje zbornice predvsem v smeri pomoči obrtnikom.