Projekt izdaje odločb izbrisanim bomo končali, "pa če je to SDS-u všeč ali ne", je v zgodnjih jutranjih urah po neuspešni interpelaciji zoper njo napovedala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Predsednik SDS-a Janez Janša je namreč dejal, da bo z vsako novo odločbo, ki bo izdana brez zakonske podlage in bo izpostavila slovenske davkoplačevalce nevarnosti novih odškodnin, oblikovan nov razlog za novo interpelacijo.

Grims za ustanovitev preiskovalne komisije za izbrisane
Branko Grims (SDS) je ob tem napovedal, da bodo uporabili vsa mogoča pravna sredstva (vendar ne tožb), da ustavijo izdajanje odločb izbrisanim in da vladajočo koalicijo "prepričajo, da je treba ravnati odgovorno". Kot je pojasnil, je tako že vložen predlog za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi skušala "razgaliti manipulacijo, ki jo predstavlja število t. i. izbrisanih". Ta napoved ministrice ni presenetila in jo je celo pričakovala.

Prav tako mirno jo je sprejel tudi predsednik Zaresa Gregor Golobič, "čeprav bi jim /.../ razprava in vzdušje v dvorani - in mislim, da tudi v širši javnosti - morala dati misliti". O Janševi izjavi pa je dejal, da je "razlog več za dvom, da se bo (Janša, op. a.) kdaj lahko samokritično ozrl nazaj na prehojeno pot" ter "priznal, da se je kdaj tudi zmotil".

Kresalova in Grims sta si podajala žogico
In kaj se je v parlamentu dogajalo pred glasovanjem? Po razpravi poslancev je ministrica v odgovorih na obtožbe dejala, da gre pri interpelaciji za spopad prava in grobe politike. Grims (SDS) je v imenu stranke kot pobudnice interpelacije dejal, da je način izdajanja odločb izbrisanim krivičen do tistih, ki so ustvarjali Slovenijo, in tistih, ki so v boju za samostojnost plačali najvišjo ceno. Kresalova mu je odvrnila, da pri osamosvojitveni vojni ni šlo samo za samostojnost, ampak tudi človekove pravice, enakopravnost in dostojanstvo.

Ministrica je še dejala, da je v teh težkih časih nedostojno, da opozicija bije političen boj na hrbtih delavcev, študentov, upokojencev. Dodala je, da do danes še ni bila izplačana nobena odškodnina. Po drugi strani je Grims prepričan, da stroški bodo nastali in da bodo večplastni. Pri tem je navedel stroške izdajanja odločb, sodne stroške, stroške odvetnikov, socialnih transferjev in na koncu odškodnine. "Vse to bomo plačali davkoplačevalci. Ta račun bo prišel čez nekaj časa in takrat bo prepozno, račun pa bo velik." Kresalova je na to odvrnila, da so grožnje preveč apokaliptične in da so konkretna dejstva drugačna. "Do danes še ni bilo izplačano nič," je dejala.

Kresal: Zgodba o izbirsanih je zgodba o izključevanju
Že v uvodnem delu obravnave interpelacije, torej pred nastopi poslancev, pa je Kresalova v nagovoru povedala:"Vem, da delam prav, da me podpirata vlada in odlična ekipa na MNZ-ju." Znova je poudarila, da zgolj izpolnjuje odločbo ustavnega sodišča, vse očitke opozicije pa je označila za absurdne.

"Zgodba o izbrisanih je zgodba o izključevanju. Je zgodba o odvzemu pravic. Je zgodba o delitvi na vaše in naše. Je zgodba najbolj množične kršitve slovenske ustave po osamosvojitvi. Je zgodba kolektivnega zanikanja, politične manipulacije in negiranja pravne države," je dejala.

Kresal: Stvari so jasne, odpor je le v delu politike
"Strokovno, pravno, etično in moralno so stvari jasne. Odpor je le v delu politike. Poudarjam - politike! Predlagatelji interpelacije želijo namreč ustvariti vtis, da je to, kar počnem, ne samo vsebinsko, pač pa tudi pravno-strokovno nedopustno. Resnica pa je povsem drugačna!" je menila ministrica. "Pred zgodovino, dejstvi in sodnimi odločbami se ne da ubežati. Zato je del politike iznašel novo orožje, s katerim straši ljudi: odškodnine! /.../ Danes sem tu zato, ker zagovarjam pravno državo za vse in za vsakogar. Pravno državo, ki se ne ustavi ob leporečju in govorih na proslavah, ki ni v funkciji zlaganega patriotizma, ki ni zgolj črka na papirju."

Kresal: Ne bom stopila na polje populizma
"Ne bojim se soočenja argumentov. Ti so na moji strani. Vse bom ovrgla skozi razpravo. /.../ Ne bom stopila na polje populizma in nestrpnosti, deljenja prebivalcev Slovenije v teh težkih ekonomskih časih in brezsramnega lansiranja laži in polresnic," je povedala. Dodala je, da je pripravljena na nove očitke o agresorjih, špekulantih, tranzicijski levici, na nizkotna natolcevanja o svojem zasebnem življenju in na zlorabo pokojnih velikih mož, kot je bil nekdanji predsednik vlade ter države Janez Drnovšek. "Vse to bom prisiljena poslušati. /.../ Vendar verjamem v modrost in razumnost ljudi, slišali bodo vaše besede, ki bodo ogledalo vaših vrednot in vaše kulture."

Pahor: Sedanja politika do izbrisanih kaže zrelost države
Premier Borut Pahor je v nagovoru v parlamentu podprl ministrico. Spomnil je, da izdajanje odločb izbrisanim temelji neposredno na odločbi ustavnega sodišča, to pa mora "zrela politika spoštovati, čeprav je dopustno, da imamo zoper njo različne poglede". Dejal je tudi, da so bili izbrisani v 18 letih predmet merjenja različnih političnih usmeritev in da je javna beseda pri obravnavanju te teme vse prevečkrat padla pod raven vse kulture.

Odpiranje vprašanja izbrisanih v času krize po njegovih besedah ni napačna odločitev, saj lahko postavi družbo na trdne temelje, uveljavi trdne pravne in etične temelje. "Krize namreč ne moremo samo ekonomsko preživeti, ampak moramo iz nje iziti tudi vrednostno močnejši /.../ Ministrica dela to, kar od nje zahteva ustavno sodišče," je pojasnil in dodal, da s tem ne ogroža javnih financ. Vprašanje odškodnin je, kot je zatrdil, predimenzionirano in zlorabljeno.

Grims: Ministrica ogroža javne finance
Razpravo DZ-ja o delu in odgovornosti ministrice je sicer z uvodnim nastopom začel Grims (SDS). Poudaril je, da je bistvo zgodbe kupovanje novih volivcev in velikanski strošek za davkoplačevalce. Interpelacije po njegovem ne bi bilo, če bi bila koalicija sposobna poiskati konsenz o ustavnem zakonu, ki bi predvideval obravnavo vsakega izbrisanega posebej.

Grims meni, da bodo izbrisani zdaj dobili odškodnine, zato je po njegovem mnenju ravnanje, ki ga izvaja ministrica, neprimerno in neustrezno, saj ogroža sistem javnih financ. Kot je zatrdil, bo zaradi ministrice manj denarja za socialno ogrožene, za šolstvo, zdravstvo, vrtce in vse tiste dobrine, ki jih ljudje potrebujejo. "In zaradi tega predlagamo DZ-ju, da gospo ministrico razreši," je sklenil.

SNS se boji odškodnin, LDS pa, da ni mogoče popraviti krivic
Svoja stališča do dela Kresalove so nato predstavili tudi predstavniki poslanskih skupin. Srečko Prijatelj (SNS) je dejal, da "da ne moremo dati pravic tistim, ki so dvignili roko nad Slovenijo". Tako kot Grims je prepričan, da bodo v primeru izbrisanih sledile odškodnine. Na drugi strani Borut Sajovic (LDS) pravi, da se je prav vsem, ki jih je doletel izbris, zgodila krivica. Čeprav ministrica izvršuje ustavno odločbo, po njegovih besedah izbrisanim nihče ne more povrniti "let negotovosti, trpljenja".

Franc Žnidaršič (DeSUS) je menill, da interpelacija zoper Kresalovo pomeni napad na pravno državo in njeno ustavno ureditev ter sramoto za opozicijo. Pri vprašanju izbrisanih bi bilo treba poiskati zakonito in najpravičnejšo rešitev za državo in nekdanje državljane SFRJ-ja, to pa je ustavni zakon, je poudaril Gvido Kres (SLS).

Za SDS interpelacija upravičena, za SD politični konstrukt
Vinko Gorenak (SDS) je zatrdil, da je interpelacija upravičena, ker je ministrica z začetkom izdajanja odločb poteptala referendumsko voljo, Miran Potrč (SD) pa, da gre pri njej za politični konstrukt, s katerim podpisniki dokazujejo, da niso sposobni priznati napake in popraviti krivice.

Dežela, kjer kršilci zakonov postajajo branilci pravne države, je čudna, je v predstavitvi stališča poslanske skupine Zaresa dejala Cveta Zalokar Oražem. Pri vprašanju izbrisanih gre po njenem mnenju za dilemo, ali znamo biti pravna država oz. ali bomo znali reči, da je nekaj narobe.

Interpelacijo vložil SDS
Kot je znano, je interpelacijo o delu in odgovornosti Kresalove vložil SDS. V največji opozicijski stranki so ministrici očitali neuresničevanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča, zlorabo ministrstva za politične namene, ignoriranje izidov referenduma o "tehničnem" zakonu o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje sistema javnih financ.

Marjetka Nared / T. K.