Za uvod pred obravnavo DZ-ja so že v torek poskrbeli predsednik republike, strankarski kolega Kresalove Borut Sajovic, nekdanji notranji minister Dragutin Mate ter podpisniki peticije v podporo izbrisanim s prvopodpisano Mileno Zupančič.
Predsednik Danilo Türk v razpravi o interpelaciji zoper Katarino Kresal vidi priložnost za krepitev demokracije in izboljšanje pravne države, so sporočili iz njegovega urada. Po Türkovo je ob vsakem neizpolnjevanju odločb ustavnega sodišča pravna država nekoliko zamajana, zato notranjo ministrico pri izdajanju odločb podpira. Kot so zapisali v uradu predsednika republike, ta pričakuje, da bodo razprave o izbrisanih, ne samo v DZ-ju, ampak tudi v javnosti bolj argumentirane in na višji kulturni ravni kot do zdaj.
Zadnji dan 4. redne seje DZ-ja se je začel ob 9. uri.
Prenos si lahko ogledate tudi na MMC-jevem kanalu.
Mate: Rešitev je ustavni zakon
Predsednik odbora za notranje zadeve v strokovnem svetu SDS-a Dragutin Mate je znova poudaril, da bi vprašanje t. i. izbrisanih morali urejati na podlagi ustavnega zakona. Izdajanje odločb izbrisanim bo namreč po njegovem mnenju imelo velike materialne posledice.
Kot je dejal, je bila prva odškodnina dosojena Aleksandru Todoroviću, in sicer v višini 17.000 evrov, skupaj z obrestmi pa naj bi znašala "krepko čez 50.000 evrov". Če bi vsak dobil najmanj toliko, kot je bilo dosojeno Todoroviću, pridemo hitro do zneska 1,5 milijarde, to pa je nekajkrat več, kot se v državi namenja za socialne transferje, opozarja Mate.
Izpostavil je tudi razliko v številu izbrisanih, ki je bilo javnosti posredovano leta 2003, ko je bil notranji minister Rado Bohinc (SD), in številom iz letošnjega leta. Spomnil je, da je opozicija zahtevala parlamentarno preiskavo. "Ali je kršil človekove pravice in zavajal javnost Bohinc ali to počne zdajšnja notranja ministrica Katarina Kresal," se je vprašal Mate.
Število se je z 18.305 povečalo na več kot 25.000. Namen nove številke bi bil lahko po Matejevih besedah tudi pridobivanje novih volivcev, ki bi LDS-u pomagali na prihodnjih volitvah.
Sajovic: Odločbe ustavnega sodišče se spoštujejo
Odločbe ustavnega sodišča je treba spoštovati, ne pa z njimi špekulirati, pa je v odzivu na Matejeve izjave zapisal vodja poslanske skupine LDS-a Borut Sajovic. Mate je v zvezi z izdajanjem odločb izbrisanim "nanizal vrsto zavajajočih nesmislov", zatrjuje Sajovic.
"Pri izdajanju odločb izbrisanim gre za uresničevanje odločbe ustavnega sodišča in s tem odpravljanje najbolj množične kršitve človekovih pravic v slovenski samostojnosti. To smo, kot civilizirana in demokratična družba, dolžni storiti zaradi oškodovanih ljudi in zaradi spoštovanja lastne ustavne ureditve," je navedel vodja poslanske skupine LDS-a.
SDS bi lahko, po njegovo, med svojim vladanjem razrešil vprašanje izbrisanih in "preprečil odškodnine, ki jih zdaj populistično navajajo v svojih argumentacijah interpelacije zoper notranjo ministrico, pa tega ni storila". SDS bi lahko, tako Sajovic, "razkrinkal špekulante in okupatorjeve sodelavce ter jih ovadil organom pregona ali pa lustriral". Kot je zapisal Sajovic, v LDS-u ne potrebujejo podukov SDS-a.
Če bi bil motiv ministrice Katarine Kresal zbiranje volilnih glasov za LDS, potem bi zadevo spravila v predal, zatrjuje Sajovic. Tako bi "zagotovo pridobila več simpatij javnosti, kot pa z zagovarjanjem odločbe ustavnega sodišča", je še prepričan Sajovic.
Nad sto podpisov podpore Kresalovi
Podpisniki peticije v podporo izbrisanim s prvopodpisano Mileno Zupančič menijo, da je treba v pravni državi spoštovati odločbe ustavnega sodišča. Zato podpirajo "odločenost notranje ministrice Katarine Kresal, da dosledno izdaja dopolnilne odločbe", in pozivajo "poslanske skupine v DZ-ju, naj zavrnejo stališča iz interpelacije zoper ministrico".
"Celo po tistem, ko je ustavno sodišče v dveh odločbah razsodilo, da je bil izbris nezakonit in da je treba krivico tako tudi popraviti, se še kar nadaljuje sovražna, populistična gonja," so zapisali v peticiji.
Po mnenju več kot sto podpisnikov peticije skušajo izbrisane prikazati kot "bivše pripadnike agresorske vojske, čeprav jih je po dostopnih podatkih zelo majhen del pripadal nekdanji JLA ... Med izbrisanimi je bilo okoli 5.000 otrok, 10.000 žensk in celo več tisoč ljudi slovenske narodnosti. Vsi so na mah izgubili nekatere socialne pravice, niso si mogli urediti osnovnih dokumentov za normalno življenje, mnogi so ostali brez dela ali so morali zaradi tega zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje kratko malo izgnani. Iz medijev poznamo celo usodo človeka, ki je bil dobesedno poslan v smrt, saj je bil po izbrisu in izgonu iz Slovenije ubit v etničnem čiščenju na območju bivše Jugoslavije," so navedli.
L. D./M. N.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje