Sekretar Goran Klemenčič Grimsove očitke ministrici pojasnjuje, da "če Branko Grims meni drugače od 13 ustavnih sodnikov in strokovnih služb, ki so odgovor pripravljale", on sam s tem ne more polemizirati.

Vsaka odločba je lahko predmet polemike
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je tako po mnenju poslanca SDS-a Grimsa v odgovoru na interpelacijo, ki jo je vložila poslanska skupina SDS-a zaradi izdajanja odločb izbrisanim, v celoti ignorirala temeljno pravno pravilo, da nihče ni nedotakljiv, in da je lahko "vsaka odločba, tudi odločba ustavnega sodišča, potem ko je pravnomočna, predmet polemike in razprav".

Dodal je, da je odločba ustavnega sodišča polna nedorečenosti, ki jim v celoti sledi tudi Kresalova. Nelogično in netočno se mu zdi sklicevanje ministrice na ravnanje ustavnega sodišča, "češ da to ni precedenčna sodba, ampak je ustavno sodišče že kdaj prej ministrstvu naložilo, da izda neko odločbo. To je res, toda vsakokrat je ustavno sodišče presojalo v posameznem primeru, ministrica pa zdaj odločbe izdaja vsepovprek."

Grims se ne strinja z uporabo besede izbrisani
Tudi navajanje ministrice, da gre v teh primerih za izbrisane, se zdi Grimsu sporno, saj pravi, da se je pojem izbris v mednarodni politiki uveljavil v povezavi z Baltskimi državami, kjer je prišlo do odvzema državljanstva in dejanskega izbrisa nekaj deset tisoč Rusov. "Pri nas je bil položaj popolnoma drugačen, saj je bilo vsem ponujeno državljanstvo ali kateri koli drug status, v težavah pa je bil samo tisti, ki si tega ni uredil," pojasnjuje.

Poslanec največje opozicijske stranke je kot sprenevedanje označil še zahtevo Kresalove, naj ji poslanska skupina SDS-a predstavi seznam oficirjev JLA-ja, ki se skrivajo za izbrisanimi. Kot je dejal, ima ministrstvo za notranje zadeve samo ta seznam.

"Za svoje početje bo nagrajen okupator"
"Da pa so med izbrisanimi tudi oficirji, je potrdil tudi dolgoletni predsednik Društva izbrisanih Aleksandar Todorović, ko je dejal, da je med izbrisanimi okoli 450 tistih, ki so sodelovali v napadu na Slovenijo," je dejal in dodal, da se bo z odločbami, ki jih izdaja ministrica, prvič v samostojni Sloveniji zgodilo, da bo za svoje početje nagrajen okupator oziroma njegovi sodelavci.

Spopad dveh konceptov?
Po mnenju državnega sekretarja Klemenčiča pa je iz interpelacije in odgovora nanjo precej očitno, da gre pri vprašanju izbrisanih za spopad dveh konceptov: "En koncept temelji na kovanju političnih dobičkov, na strahu ljudi pred neznanim, polresnicah in pljuvanju v obraz pravni državi, drugi koncept pa temelji na demokratični, pravni države, kjer naj bi vladala enakopravnost pred zakonom."

Klemenčič tudi zagotavlja, da se vsak spis pogleda posebej, nato pa se presodi, ali izpolnjuje pogoje, ki jih je sodišče izdalo za avtomatično presojo dopolnilne odločbe. Pojasnil je tudi, da bo ministrstvo v nadaljevanju pripravilo še zakon, po katerem bodo morali prosilci sami sprožiti postopek za izdajo odločbe. Zakon je že pripravljen, ni pa še dan v medresorsko usklajevanje, je dodal.

Ministrstvo je po njegovih besedah do ponedeljka izdalo 876 odločb izbrisanim.

A. S.