Za interpeliranje notranje ministrice so se v SDS-u odločili potem, ko je Kresalova sporočila, da bodo izbrisanim začeli izdajati dopolnilne odločbe. V interpelaciji zoper delo in odgovornosti ji očitajo neustrezno reševanje osme točke ustavnega sodišča, zlorabo ministrstva v politične namene, ignoriranje tehničnega zakona o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje javnih financ.
Prav zaradi domnevno neustreznega izvajanja osme točke je bila v preteklosti vložena še ena interpelacija zoper notranjega ministra - februarja 2004 je, prav tako SDS, interpeliral Rada Bohinca. Očitali so mu sicer še oškodovanje državnega premoženja zaradi nakupa policijskega čolna. Interpelacija ni uspela.
Ropova in Drnovškova vlada: štiri interpelacije
Od konca leta 2000 do konca leta 2004, torej najprej v času Drnovškove, nato pa Ropove vlade, je opozicija, vključno z Bohinčevo, vložila štiri interpelacije, od tega enkrat zoper celo vlado.
Kaj je interpelacija?
Interpelacija je posebna oblika uveljavljanja odgovornosti vlade ali posameznega ministra, ki jo v pisni obliki predsedniku državnega zbora predloži najmanj deset poslancev, ta pa jo nato posreduje tistim, ki jih interpelacija zadeva. Odgovor na interpelacijo je treba pripraviti v najmanj 15 in največ 30 dneh od prejema. Odločanje o interpelaciji se nato uvrsti na prvo sejo državnega zbora, do takrat pa si vlagatelji lahko tudi premislijo. Po razpravi poslanci sprejmejo sklep, lahko se odločijo tudi za glasovanje o nezaupnici.
Oktobra 2001 je naveza SDS-NSi zaradi očitanega kršenja ustave in zakonov, podpisa škodljive pogodbe o predelavi klavničnih odpadkov in črnograditeljstva poklicala na odgovornost kmetijskega ministrstva Janeza Kopača. Državni zbor mu je izglasoval zaupnico.
Istočasno z Bohincem tudi Keber
Istočasno kot Bohinc je bil interpeliran tudi takratni minister za zdravje Dušan Keber, saj naj bi s kršenjem zakonodaje povzročil nestabilnost v zdravstvenem sistemu, predvsem s prodajo zgradbe bolnišnice Trnovo, projektu nove pediatrične klinike in nabavi diagnostične in terapevtske opreme. Tudi v tem primeru vlagatelji niso bili uspešni.
Interpelirani ministri med letoma 1992 in 2000:
junij 1993: Miha Kozinc, minister za pravosodje, predlog za razrešitev ni izglasovan
marec 1994: Mitja Gaspari, minister za finance, predlog za razrešitev ni izglasovan
marec 1994: Janez Janša, minister za obrambo, predlog za razrešitev je izglasovan
november 1994: Jelko Kacin, minister za obrambo, predlog za razrešitev ni izglasovan
maj 1995: Meta Zupančič, ministrica za pravosodje, predlog za razrešitev ni izglasovan
november 1995: Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti, januarja 1996 sam odstopi s funkcije
februar 1996: Jožef Školč, predsednik DZ-ja in Zoran Thaler, minister za zunanje zadeve. Thaler je maja razrešen, obenem pa pride do prekinitve koalicijske pogodbe med LDS-om in SKD-jem
marec 1996: Božidar Voljč, minister za zdravstvo, do konca mandata ne pride do glasovanja
september 1997: intepelirana celotna vlada, a do glasovanja ne pride
avgust 1998: Alojz Krapež, minister za obrambo, sam odstopi s funkcije
september 1998: Slavko Gaber, minister za šolstvo, predlog za razrešitev ni izglasovan
november 1998: Mirko Bandelj, minister za notranje zadeve
maj 1999: Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, predlog za razrešitev ni izglasovan
december 1999: Mitja Gaspari, minister za finance, predlog za razrešitev ni izglasovan
september 2000: Lojze Peterle, minister za zunanje zadeve
Poleti 2004, torej le dobra dva meseca pred parlamentarnimi volitvami, je enajst poslancev SDS-a in NSi-ja zaradi neuresničenih obljub državljanom vložilo interpelacijo zoper celo vlado, a je vlada zdržala do volitev.
V prejšnji vladi prva tarča Simoniti
Volitve so nato prinesle novo vladno ekipo, v kateri je prva tarča bil slabi dve leti po zasedbi položaja minister za kulutro Vasko Simoniti, predvsem zaradi zakona o RTV Slovenija. Dva tedna po njem je zaradi primanjkljaja ZZZS-ja, zapletov z operacijskimi mizami, čakalnih dob in neurejenih koncesij interpelacijo doživel tudi Andrej Bručan. Oba sta nato dobila podporo.
Leto pozneje sta se napovedovali novi interpelaciji - spet zoper Bručana in pa ministra za visoko šolstvo Jureta Zupana, a sta odstopila.
Pred notranjo ministrico - notranji minister
Kmalu po pretepu pred Globalom, po katerem je umrl 20-letni mladenič, je interpelacija doletla tudi Dragutina Mateja, ministra za notranje zadeve. Vlagatelji interpelacije so zahtevali njegovo odgovornost zaradi politizacije policije, kadrovske neustreznosti, kršenja zakonov o policiji in težav z zasebnim varovanjem.
Izbrisani v Matejevi interpelaciji niso bili omenjeni, saj sta se vlagateljici, Zares in LDS, med pogajanji dogovorili, da je že dovolj drugih kršitev.
Sabina Zonta
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje