V največji opozicijski stranki ministrici očitajo neuresničevanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča, zlorabo ministrstva za politične namene, ignoriranje izidov referenduma o "tehničnem" zakonu o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje sistema javnih financ, je poročal Radio Slovenija.
Kresalova je za TV Dnevnik povedala, da je ob prisegi pred DZ-jem dejala, da bo spoštovala ustavni red. "Ker vem, da delam prav, me interpelacije ni strah." Ministrica za notranje zadeve ob tem pojasnjuje, da odločba ustavnega sodišče, ki izbris opredeljuje kot nezakonit, ni in ne more biti osnova za morebitne odškodninske zahtevke.
Besedilo vložene interpelacije z utemeljitvijo si lahko preberete tukaj.
Prva interpelacija zaradi ustavne skladosti?
Kresalova je za TV Dnevnik povedala, da je ob prisegi pred DZ-jem dejala, da bo spoštovala ustavni red. "Ker vem, da delam prav, me interpelacije ni strah." Ministrica za notranje zadeve ob tem pojasnjuje, da odločba ustavnega sodišča, ki izbris opredeljuje kot nezakonit, ni in ne more biti osnova za morebitne odškodninske zahtevke.
Pahor Kresalovi že izrazil podporo
Na interpelacijo se je že odzval predsednik vlade Borut Pahor. Dejal je, da izraža podporo ravnanju ministrice za notranje zadeve. Poleg tega pričakuje, da bo na podlagi odgovora, ki ga bo pripravila Kresalova, vlada soglasno zavrnila očitke, ki so navedeni v interpelaciji, ter DZ-ju predlagala, da po končani razpravi zavrne predlog sklepa iz interpelacije o razrešitvi ministrice za notranje zadeve.
Tudi v poslanski skupini SD-ja so se postavili v bran ministrici. Kot je zatrdil Miran Potrč, bi morali namesto Kresalove pred javnostjo "zaradi kršitev načel pravne države odgovarjati politiki, ki so povzročili nezakonit izbris leta 1992 ter politiki, ki so desetletje onemogočali, da bi se nezakonitost popravila".
Sajovic (LDS): Kresalova bi bila interpelirana v vsakem primeru
Tudi v stranki LDS, iz katere prihaja Kresalova, poudarjajo, da ministrica "dela točno tisto, kar ji naroča ustavno sodišče". Vodja poslanske skupine LDS-a Borut Sajovic meni, da bi njihovo predsednico interpelacija čakala v vsakem primeru, saj je treba interpelirati tudi ministra, ki ne spoštuje določb ustavnega sodišča.
Žnidaršič (DeSUS): Interpelacija podla in plitva
Kaj o interpelaciji menijo v drugih parlamentarnih strankah? Franc Žnidaršič (DeSUS) je za MMC povedal, da gre za "norčevanje iz pravne države", da je napovedana interpelacija "podla in plitva politična poteza največje opozicijske stranke, ki ne razume, da je treba odločbe ustavnega sodišča spoštovati", ne pa obračati po svoje. V DeSUS-u interpelacije zato ne bodo podprli. "Še več, opozorili bomo na njeno primitivnost," je sklenil Žnidaršič.
Vajgl (Zares): Interpelacija kaže na frustracije opozicje
Nad potezo SDS-a se zgraža tudi Ivo Vajgl (Zares), ki je za našo spletno stran izrazil mnenje, da bi lahko opozicija frustracije zaradi izgubljenih volitev kazala bolj konstruktivno in bolj potrpežljivo. Očitki, ki jih SDS navaja zoper ministrico Kresalovo, se mu zdijo povsem neutemeljeni. Zares interpelacije po pričakovanjih
ne bo podprl, vodja poslanske skupine stranke Cveta Zalokar Oražem pa poudarja, da enako pričakujejo tudi od drugih koalicijskih strank.
Šrot (SLS): Če smo bili zoper Bohinca, bomo tudi zoper Kresalovo
Interpelacijo pa bo verjetno podprl SLS, je napovedal predsednik te stranke Bojan Šrot. Za takšno odločitev naj bi bil glavni vzrok dejstvo, da je ljudska stranka leta 2004 podprla tudi interpelacijo zoper tedanjega notranjega ministra Rada Bohinca, ki je po Šrotovih besedah napovedal "izdajanje individualnih odločb brez zakonske podlage".
SDS znova predlaga ustavni zakon
SDS se, kot je znano, ne strinja z izdajanjem odločb izbrisanim, zato zdaj znova predlaga začetek postopka za sprejem ustavnega zakona, po katerem bi vsak primer reševali individualno. Predvsem si želijo doseči, da do statusa ne bi mogli priti tisti, ki so sodelovali pri agresiji na Slovenijo, je pojasnil Grims.
Več o interpelaciji ...
Naj pojasnimo še, da lahko interpelacijo zoper posameznega ministra v skladu s poslovnikom vloži najmanj 10 poslancev. V njej mora biti jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je predmet interpelacije. Predsednik državnega zbora interpelacijo pošlje ministru, na katerega se nanaša, in vsem poslancem. Hkrati ministru naloži rok za odgovor, ki ne sme biti krajši od 15 ali daljši od 30 dni.
O interpelaciji govori poslovnik DZ-ja v členih 250-253. Preberete si jih lahko tukaj.
Če je izglasovana nezaupnica, je minister razrešen
Odgovor vlade oziroma ministra na interpelacijo prvi mož parlamenta nato posreduje vsem poslancem. O interpelaciji DZ odloča najpozneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora. Po končani razpravi o delu ministra lahko najmanj 10 poslancev zahteva, da se glasuje o nezaupnici. Če je nezaupnica izglasovana, se šteje, da je minister razrešen.
Interpelaciji se slabo piše
Glede na število poslancev, ki jih ima koalicija v DZ-ju, je mogoče ob napovedi trojčka in DeSUS-a, da bodo Katarino Kresal podprli, sklepati, da nezaupnica ministrici ne bo izglasovana. SD, Zares, LDS in DeSUS imajo namreč skupaj 48 poslanskih sedežev. Če bi se zoper nezaupnico odločila še oba poslanca narodnih manjšin, bi bilo za razrešitev ministrice največ 40 poslancev opozicije.
Marjetka Nared / L. D.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje