Rdeča nit pogovorov so bile človekove pravice in njihovo kršenje. Katarina Kresal je Zdenki Čebašek Travnik ob tem zagotovila, da so na MNZ-ju varovanje človekovih pravic postavili zelo visoko, delo na tem področju pa so že začeli.

Na MNZ-ju že o zasebnem varovanju
Tako sta prioriteti zdaj izbrisani in prosilci za azil ter ureditev njihovega statusa, lotili pa so se tudi že problematike zasebnega varovanja.

Podatki o izbrisanih že do torka
Glede izbrisanih je Kresalova napovedala, da bodo vsi podatki na voljo že do torka, vendar pričakuje, da bo število izbrisanih višje, kot se vseskozi pojavlja. "Odločbe bomo začeli izdajati predvidoma februarja," je napovedala. Čebašek Travnikova pozdravlja hitro ukrepanje ministrstva in dodaja, da bodo na koncu podali tudi mnenje.

Na srečanju so govorili tudi o delu policije kot prekrškovnem organu in pritožbah zoper policiste. V tem delu pogovorov je Kresalova napovedala večjo centralizacijo in ureditev policije po regijah. Varuhinja in ministrica sta omenili še varovanje žrtev pri nasilju v družini in kršenje človekovih pravic v prostorih za pridržanje na policijskih postajah. Notranja ministrica obljublja ukrepe.

SDS: Pozablja se na žrtve vojne
Po srečanju med Kresalovo in Čebašek Travnikovo so se oglasili v največji opozicijski stranki SDS, kjer jih moti predvsem delo Kresalove okoli izbrisanih. Poslanka Eva Irgl je zapisala, da notranje ministrstvo na eni strani brezkompromisno zatrjuje, da bo začelo izvrševanje odločb in morebiti tudi vračanje odškodnin, na žrtve vojnega nasilja (po drugi svetovni vojni, op.a.) pa popolnoma pozablja.

Irglova priznava, da sta ureditvi obeh vprašanj ob varovanju človekovih pravic enako pomembni, a hkrati opozarja, da je treba vprašanje žrtev vojnega nasilja prej urediti, saj je njihov pravnoformalni status neurejen že dalj časa.

Pri vprašanju izbrisanih v SDS-u menijo, da bi bilo treba položaj vsakega reševati individualno, a se ne strinjajo s "koalicijskim načrtom, ki želi celo tistim, ki so sodelovali pri napadu na Slovenijo, ne samo urediti status, ampak celo izplačati odškodnine za nazaj. V takšnem primeru bi lahko prišlo do kršenja človekovih pravic preostalim državljankam in državljanom Slovenije," še opozarja Irglova.

S. Z.