Pravni zastopnik izbrisanih meni, da je napoved o izdaji dopolnilnih odločb o izbrisanih, kar je napovedala slovenska notranja ministrica Katarina Kresal, komaj začetek.
Zavezo koalicije, da bo uredila status izbrisanih in tako spoštovala odločbo ustavnega sodišča, je Matevž Krivic označil za pozitivno, a je poudaril, da gre za urejanje zadeve z zamudo petih let, "za katero je kriva prejšnja vlada in delno še prejšnja".
Vajgl povzročil razburjenje
Izbrisani so v ospredje znova stopili po napovedi reševanja problematike, kar je koalicija obljubila že pred volitvami. O izbrisanih in odškodninah je na obisku v Beogradu govoril tudi predsednik odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl, kar je povzročilo ogorčenje v delu opozicije.
Poslanski skupini SDS-a in SNS-a sta tako v torek na Vajgla zaradi domnevno spornih izjav v Beogradu naslovili zahtevo po odstopu. Branko Grims (SDS) je prepričan, da bodo Vajglove izjave, ki jih je "mogoče razumeti kot napoved nadaljevanja izdajanja odločb t. i. izbrisanim in izplačilo odškodnin, imele zelo velike posledice.
Kaj še je Matevž Krivic povedal o izbrisanih, si oglejte v videu.
Devet milijard za odškodnine?
Po Grimsovem mnenju bi lahko odškodnine državo stale tudi devet milijard evrov, kar Krivic zavrača. Pravi, da je množenje nekih zneskov z 18 tisoč (takšno je število izbrisanih) nesmiselno.
"Do zdaj je bilo vloženih deset, mogoče 20 tožb v 17 letih. Ljudje nimajo denarja. Veste, koliko to stane, da vložite eno tožbo? To je norčevanje iz teh ubogih ljudi, ki so vse izgubili," je za MMC dejal Krivic.
Krivic: Jasno je povedano, da gre le za ureditev statusa
Krivic je spomnil, da je notranja ministrica Katarina Kresal jasno povedala, da odškodnine izbrisanim "zdaj absolutno niso na tapeti in niso na dnevnem redu, ker je to tako komplicirano vprašanje, da bo treba še in še časa, preden se bo razvila ena sodna praksa". Krivic meni, da je cilj odpiranja tematike odškodnin le ponovna preprečitev izpolnitve odločbe ustavnega sodišča.
Odločba ali ustavni zakon?
Krivic torej vztraja pri odločbi ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država položaj izbrisanih urediti do leta 2003, medtem ko Branko Grims (SDS) opozarja, da je "edina prava pravna podlaga za rešitev vprašanja izbrisanih ustavni zakon". Zmago Jelinčič (SNS) pa meni, da je ustavno sodišče "bolj politična organizacija kot kaj drugega, ker si lasti preveč pravic".
Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje