Pri tem Katarina Kresal razlaga, da do zdaj ni bila opravljena še nobena analiza o tem, koliko zahtevkov je bilo vloženih, ali so utemeljeni in koliko se jih lahko še pričakuje, politiki pa kljub temu veliko govorijo o tem.

"Vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo vprašanje izbrisanih rešila," pojasnjuje Kresalova. Najprej je treba pristopiti k izpolnjevanju odločb ustavnega sodišča in k oblikovanju takšne zakonske rešitve, k bi omogočila izdajo odločb za tiste osebe, ki jih še niso prejeli.

Sodelovanje z nevladnimi organizacijami
Prav zato so na notranjem ministrstvu začeli pripravljati vse podlage za izpeljavo postopkov za izdajo dopolnilnih odločb, razlaga ministrica in dodaja, da so navezali tudi stik z nevladnimi organizacijami, ki se so to temo ukvarjajo, in z zunanjimi pravnimi strokovnjaki.

Po narejeni analizi pa se bodo odločali naprej tudi o tem, ali so potrebni kakšni normativni ukrepi, napoveduje Katarina Kresal. Ob vsem tem poudarja, da so odločbe ustavnega sodišča najvišje odločbe v državi, ki se jih tudi z referendumom ne da napadati, in da je bilo vprašanje izbrisanih velikokrat podvrženo špekulacijam, predvsem o tem, kdo sploh so izbrisani.

Podatki drugačni od splošnega mnenja
Kot razlaga, se je ustvarilo mnenje, da so izbrisani špekulanti proti neodvisni Sloveniji in celo ljudje, ki so delovali v agresiji JLA zoper Slovenijo. A podatki kažejo drugače, navaja Kresalova. Med izbrisanimi naj bi bilo namreč manj kot pet odstotkov takih, ki so bili zaposleni Jugoslovanski ljudski armadi. "Med izbrisanim je tudi veliko mladoletih oseb, otrok in pa tudi Slovencev," dodaja.

Potrebna nadgranja policije
Ministrica za notranje zadeve je spregovorila tudi o enem glavnih ciljev njenega mandata - boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Da bi bili pri tem učinkovitejši, je treba del policije dvigniti na neko višjo organizacijsko raven, da bi bili ljudje, ki se ukvarjajo s kriminalom te vrste, ustrezno izobraženi na pravno-ekonomskem področju in imeli dostop do ustreznih podatkov, kar zdaj po besedah Kresalove ni mogoče.

Ta oblika organiziranosti še ni določena, pojavljajo pa se tri mogoče rešitve: finančna policija, nacionalni preiskovalni biro ali pa iskanje zmogljivosti znotraj obstoječega sistema. Toda za nadaljnje odločitve je treba narediti izčrpno analizo, ki naj bi bila končana v prvih treh mesecih prihodnjega leta.

Uporaba paralizatorjev ostaja zapečatena
Glede uporabe električnega paralizatorja Kresalova meni, da je to sicer izredno učinkovito prisilno sredstvo, a so za uporabo takega sredstva potrebni resen razmislek in širši dialog, ne le med policijo, ampak tudi strokovno javnostjo, ter jasna zakonska podlaga. Tega v Sloveniji še ni bilo in kot je znano, je Kresalova kot svoj prvi ukrep ustavila postopek uvedbe tega paralizatorja. "Vedno gre za tehtanje varnosti in svobode," opozarja.

Ministrica še napoveduje uvedbo vzpostavitev neodvisnega nadzora nad delom policije, ki naj bi bil nekaj med varuhom človekovih pravic in informacijskim pooblaščencem.

S. Z.