Upor proti okupatorju sredi vojne vihre je po njegovih besedah obenem treba umestiti v zgodovinski lok vseh tistih političnih, kulturnih in vojaških prizadevanj slovenskega naroda, s katerimi je pred osemnajstimi leti ta končno dosegel svojo samostojno državo. Zaradi tega bi lahko rekli, da brez tega, kar slavimo s tem uporom, tudi 26. decembra, dneva samostojnosti in enotnosti, ter 25. junija, dneva državnosti, ne bi mogli slaviti.

Še več, brez partizanskega upora bi bil slovenski narod izpostavljen naključjem zgodovinske usode. S tem uporom je naš narod vzel zgodovinsko usodo v svoje roke in postal zgodovinski subjekt, je poudaril predsednik vlade. Tako smo Slovenci po njegovih besedah postali gospodarji svoje prihodnosti. "Imamo razloge, da se vsi združimo v veselju in ponosu, da je naš majhen narod takrat sprejel tako veliko odločitev," je dodal.

Odločitev, ki si jo danes težko predstavljamo
Premier Pahor je nato še poudaril, da se v takratno odločitev za upor tako z vidika posameznika kot skupnosti danes težko vživimo, saj je šlo za nevarnost in grožnjo obstanka, obenem pa je ta odločitev pomenila zapuščanje doma in družine, negotovost in žrtev. "Ni šlo le za obrambo osebne eksistence, temveč je šlo tudi za obrambo in osvoboditev naroda."

Storjene tudi krivice, ki jih je treba popraviti
Dejstvo, da so bile v tej hudi preizkušnji takratne slovenske politične sile na različnih straneh, pa je povzročilo tudi, da so se zgodile stvari, vredne obsojanja in obžalovanja, je poudaril Pahor. Tako sodelovanje z okupatorjem kot revolucionarno nasilje, še zlasti tisto po vojni, po njegovih besedah predstavljajo bolečo izkušnjo, ki nam mora ostati v zgodovinski zavesti kot opomin.

Pahor je k temu dodal, da si moramo, kolikor je mogoče, prizadevati za odpravo tedaj storjenih krivic. "Bilo bi imenitno, če bi lahko oblikovali soglasje ali vsaj široko politično podporo za sprejem zakonov o vojnih grobiščih in žrtvah vojnega nasilja," je poudaril. Dodal je še, da moramo imeti v zavesti, da je bil vir vseh takratnih zablod poskus sovražnika, da bi uničil naš narod.

Slovenci smo se naučili "stopiti skupaj"
Slovenci pa smo se v tistih trenutkih po besedah Boruta Pahorja naučili tudi, da je treba v odločilnih trenutkih za narodove interese stopiti skupaj. Tudi zaradi zavedanja pomena upornosti in odločnosti je bilo pol stoletja po koncu druge svetovne vojne mogoče prestopiti pragove političnih in svetovno nazorskih razlik in enotno doseči osamosvojitev Slovenije in njen vstop v Evropsko unijo in Nato, je dejal.

Danes nova velika preizkušnja
Vendar pa je Slovenija danes znova na veliki preizkušnji, saj jo je skupaj z drugim svetom zajela recesija, je še poudaril premier. Stremljenja po boljšem življenju bomo zato lahko uresničili le s skoraj enako upornostjo in odločnostjo, kot so jo do zdaj terjali zgodovinski preizkusi. V zvezi s tem pa so, kot je dejal, potrebne tudi nekatere temeljite strukturne spremembe. Med drugim se zastavlja vrsta dilem, kako spremeniti nekatere neugodne posledice tranzicije, še meni Pahor.

"Kriza je v Sloveniji surovo razgalila ostre čeri, ki jih je doslej skrivala pod seboj plima gospodarske konjunkture. Oseka gospodarske rasti nam zdaj neusmiljeno kaže vse nevarnosti našega nadaljnjega napredka," je poudaril.

Vlada nosi odgovornost za osnove napredka
Če bo svetovno gospodarstvo okrevalo prej, preden Slovenija preseka nekaj temeljnih razvojnih vozlov, potem bo čez dobro leto ali dve tudi pri nas kriza omiljena, toda Slovenija se bo znašla v razvojnem zaostanku s primerljivimi državami, je še dejal Pahor. Zaradi tega po njegovih besedah vlada nosi odgovornost, da postavi sveže osnove gospodarskega in socialnega napredka. Z vztrajnostjo pa bomo gotovo uspeli, kakor je uspelo tudi upornikom proti okupatorju, čeprav v začetku niso imeli nobenih zagotovil za zmago, je dodal.

E. S.