V prvih dveh letih gospodarske krize je Slovenija, sicer na račun padca konkurenčnosti, ohranila visoko stopnjo socialne povezanosti ter zelo nizko stopnjo tveganja revščine, je po redni tedenski seji vlade dejal premier Borut Pahor. Zdaj pa mora na račun vzdrževanja te povezanosti, ki je po Pahorjevi oceni za majhno državo ključna, Slovenija izvesti drugi korak - strukturne reforme, sicer bomo izgubili tudi prvo, je dejal.

V tem smislu ima vladna politika rep in glavo, je zatrdil Pahor. Ostro je nastopil proti sindikatom: ti so prisluhnili, ko je v času krize brez soglasja delodajalcev privolil v dvig minimalne plače. A zdaj, ko je prisluhnil gospodarstvu s pokojninsko in drugimi reformami, so sindikati zatisnili ušesa. "Eno brez drugega ne gre," je dejal premier.

"Še vedno rečem, da je treba stopiti skupaj, ne jaz, ne opozicija in ne socialni partnerji ne smemo prihajati z ultimati. A ko kompromisa ni, mora vlada prevzeti odgovornost in sprejeti odločitev. Kot jo je ob nasprotovanju delodajalcev za zvišanje minimalne plače in kot jo je ob nasprotovanju sindikatov za pokojninsko reformo," je dejal.

Reformi trga dela in zdravstva že pripravljeni
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je Pahorja že obvestil, da je novela zakona o delovnih razmerjih že pripravljena, prav tako je prejel obvestilo, da je minister za zdravstvo Dorjan Marušič že pripravil besedilo zdravstvene reforme. Do javne razprave o besedilih je tako potrebna le še Pahorjeva zelena luč - ker pa se vlada zdaj osredotoča na pokojninsko reformo, bo ta faza nastopila po referendumu o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je napovedal premier. Vlada s tem po Pahorjevi oceni opravlja svojo dolžnost, da po zavarovanju socialne povezanosti izboljša še konkurenčnost.

Pahor še vedno ponuja roko opoziciji in socialnim partnerjem
Premier še vedno vztraja pri prepričanju, da je za slovensko družbo eden najpomembnejših vidikov sodelovanje vlade, opozicije in socialnih partnerjev. "Jaz sem na začetku mandata ponujal roko in jo ponujam tudi zdaj," je izjavil.

Še vedno bi vzel Rupla za svetovalca
V retrospektivi bi vztrajal tudi pri nekaterih drugih odločitvah, ki so dvignile veliko prahu, kot na primer pri izbiri Dimitrija Rupla za enega izmed svetovalcev za zunanjo politiko. "Zakaj? Ravno zaradi intrigantnosti, polemičnosti in kontroverznosti tega zelo pomembnega slovenskega politika, ki je bil pripravljen postati uradnik," je pojasnil. To ne bi bila samo poteza, ki bi prinesla stvarno korist v obliki Ruplovih izkušenj, temveč znak, da je Pahor pripravljen storiti točno tisto, kar je obljubljal celotno volilno kampanijo: "Da bomo delali skupaj."

Trobec Bučanova neupravičeno do nadomestila?
Pahor je ministru za pravosodje Alešu Zalarju naročil, naj preveri, ali je nekdanja ministrica Duša Trobec Bučan zaprosila za delovno mesto na njegovem ministrstvu. Po pojasnilu, da je to njegovo osebno stališče, je dejal, da če bi Trobec Bučanova zaprosila za službo na ministrstvu za pravosodje in te službe ne bi dobila, bi bila upravičena do nadomestila plače. Če pa je ponudbo ministrstva zavrnila, do tega nadomestila ne bi bila upravičena, mandatno-volilna komisija pa bi lahko stornirala odločitev o njegovem izplačevanju.

Zatrdil je še, da mu je Trobec Bučanova v pogovoru dejala, da si zaposlitve na ministrsvu za pravosodje želi.